Grebeni: Greben vrhov Loške stene, Greben Pihavcev nad Bavšico, Greben Bovški Gamsovec – Zadnjiški Pihavec, Greben z Goličice, prek Kanjcelnov do Planje, Greben Pelcev (s Škrbine za Gradom do sedla Kanja), Greben od Vratc do Bavškega Grintavca in še malo naprej ..., Greben Krnčice, Grebeni gora okrog jezera v Lužnici, Greben Kanina, Greben Stadorja in naprej do Prestreljenika, Od Črne prsti do Triglava in še malo naprej ..., Greben Predelskih Vršičev, Greben med Mangartom in Poncami, Grebensko prečenje Špičja - s Prehodavcev do Plaskega Kuka …
Grebenska prečenja: V pričujočem prispevku je izbor grebenov na področju primorskih gora, za katere vsaj približno vemo, kdaj in kako so bili obiskani. Kdo jih je v kopnih razmerah prvi prečil, bo v veliki meri ostala skrivnost, mogoče obstajajo podatki le za najtežje. Poudarek je na zimi, ko so dostopi do in gibanje po samih grebenih zahtevnejši, lahko večdnevni ... Golim podatkom se včasih pridružijo fotografije prvih in kasnejših obiskovalcev, ki dokazujejo verodostojnost in čas, ko so bila ta dejanja opravljena.
Ko govorimo o grebenih v območju primorskih gora, si zamislimo sprehajanje nekje med nebom in zemljo, v svetu, kjer ti pogled seže običajno zelo daleč in se ti odpirajo vedno novi pogledi na doline, reke, naselja, gorska pobočja, skrite stene in neskončno morje novih grebenov okrog tebe. Svoje dodajo jutranje in večerne zarje, ko med sončnim vzhodom in zahodom zaman iščeš umetnika, ki je mešal paleto čarobnih barv in ustvaril igro oblakov. Z nekaterih grebenov si lahko poplačan tudi s pogledom na morje, ki se tam nekje daleč za Krasom in Furlansko nižino leskeče in razkriva številne zalive. Vendar ni zmeraj tako, včasih nas na grebenu ulovi megla, noč in takrat je pogled skoncentriran le na par metrov sveta okrog nas. Takrat postane gibanje na grebenu mnogo težje, podobno kot v strmi steni se pehaš za vsak meter pred seboj. Velikokrat so posamezni deli grebenov zelo težko prehodni; strme in nerazčlenjene skalne pregrade, snežne opasti, ostre in globoke škrbine … Vse to zahteva sestope in vzpone, kjer brez dobrega občutka za orientacijo, gibanja po neznanem izpostavljenem terenu, plezalnega znanja in primerne opreme hitro doživiš konec grebenske romantike. Poglavje zase so običajno dolgi pristopi in sestopi z grebenov, umiki pred podivjano naravo ... in lastno nemočjo.
Za divjadjo in drobnico so gotovo najprej prišli do grebenov lovci, pastirji, nabiralci zelišč, nato posamezni gorski turisti in samotni ljubitelji brezpotji. Po grebenih so še nedavno tega potekale meje preživelih monarhij in kraljestev, kar so najbolj občutili vojaki, ki so za ceno glave in cesarja tam vztrajali tudi leta dolgo.
Sredi druge polovice minulega stoletja je bilo veliko teh grebenov pozimi še neraziskanih. Predstavljali so izziv takratni generaciji plezalcev, na njih so doživljali večdnevne vzpone in se tako krepili za zahtevnejše plezalne cilje. V sedanjem času se občasno po grebenih klatijo redki samotni plezalci in ljubitelji zahtevnih brezpotji, ki tam doživljajo mir in veličino gora.
Kljub dejstvu, da je današnji tempo življenja na žalost hitrejši, da je plezalna in ostala oprema lažja in je vse navidezno dosegljivo, ostajajo grebeni še vedno enako dolgi, razgibani … zahtevni. Še vedno so izziv za gornika, ki želi kaj več kot nekajurni vzpon.
Zadoščen bo mogoče tisti, ki bo predstavljene grebene zmogel hitreje kot predhodniki, še veliko bolj pa tisti, ki bo nekaj teh grebenov povezal in jih zmogel v enem zamahu …