SMERI V PRIMORSKIH STENAH
_-_l.jpg)
Opis gore: Bovški Gamsovec in Zadnjiški Pihavec sta vrhova v ostrem grebenu, ki predstavlja severozahodno soseščino Triglava. Nad Kriškimi podi se z obeh vrhov proti zahodu spuščajo kratke stene, katerih vode polnijo Spodnje Kriško jezero. Zahodna in južna stran Pihavca ponuja strma razdrapana pobočja, krušljive stene in ostre grebene nad kratko dolino Belega potoka ter nad zatrepom Zadnjice. Svet okrog zapuščene planine Zajavor je bil nekoč raj za drobnico in pastirje, katerih pota so segala visoko v južno pobočje Pihavcev. Strma travnata pobočja nad Koriti in prevalom Luknja krasijo vzhodno stran Pihavca, ki se preko Vrha nad Kamnom navezuje na južna pobočja Bovškega Gamsovca, obkroženim s krajšimi kompaktnejšimi stenami. Vzhodna stena Bovškega Gamsovca v zatrepu doline Vrat med Luknjo in Sovatno, premore verjetno najbolj poraščeno steno v naših gorah, kjer so pozimi ob primernih razmerah lahko zelo dobri pogoji za plezanje. Oba vrhova sta dosegljiva tudi po planinskih poteh, Bovški Gamsovec sodi med pogosto obiskane vrhove. Poseben čar ima pot z Luknje, kjer v kraljestvu kozorogov opazuješ severno triglavsko steno in stopaš med zelenicami, bogato obloženimi z gorskim cvetjem. Pomladni čas je tu primeren za ljubitelje turnega smučanja. Plezalci so kljub neposredni bližini veliko večjih sten v okolici našli prostor za uživanje v krajših skalnih smereh, ostrem grebenu med vrhovoma in strmi vzhodni steni, ki se spušča v dolino Vrata.
Ocena, dolžina, čas: IV/II-III, dolžina grebena okrog 1,5 km, čas od 3 do 5 h
Herbet Drofenik, Mirko Kajzelj in Vinko Križaj, 29. 6. 1928
1. ZP: Janez Duhovnik in Roman Robas, 2. 1. 1964
Prečenje sta začela v škrbini pod vrhom Zadnjiškega Pihavca, grebenu sta sledila preko Vrha nad Kamnom in naprej do Bovškega Gamsovca.
Izhodišče jima je bil iglu v snežni konti pod jugovzhodno stranjo grebena, kjer sta preživela noč.
2. ZP: Boris Krivic – Boro, 1. 3. 1970
Prečenje je začel na vrhu Zadnjiškega Pihavca in sledil grebenu vse do Bovškega Gamsovca.
Dostop: Po poti iz doline Vrat preko Sovatne, čez Dovška vrata (2176 m) in naprej proti vrhu, okrog 3.5 h. Lahko iz Vrat do prevala Luknja in naprej na vrh, okrog 4 h. S primorske strani lahko iz Zadnjice preko prevala Luknja in naprej na vrh, od 3.5 do 4 h, ali pa s Kriških podov, 0.5 h.
Kratek opis prečenja: Običajna smer prečenja gre iz Bovškega Gamsovca proti Pihavcu.
Z vrha Bovškega Gamsovca sledimo lahkemu grebenu proti nakazanemu južnemu predvrhu in naprej proti škrbini (II-III ali spust po vrvi). Po izpostavljeni prečnici (III-IV) desno okrog stolpa in na rez grebena. Sledi prestop na nižje – vzhodne police (II-III, pod Žago), po njih tri raztežaje v izpostavljenem plezanju do težavnejšega mesta (III ali spust po vrvi). Sledimo policam poševno levo navzgor (II) do algastega kamina (IV, umazano, spolzko), preko katerega kmalu dosežemo Vrh nad Kamnom (2365 m). Sledi spust po vrvi v škrbino in plezanje naprej čez tri žandarje (III), do zadnjega spusta na skalne plošče v škrbino Čez Kamen. Tu stik s potjo, ki pripelje s Kriških podov, in višje nadaljuje po jugovzhodni strani nezahtevnega grebena na vrh Zadnjiškega Pihavca (2419 m).
Zaključek in možnosti sestopa: Greben konča na Velikem (Zadnjiškem) Pihavcu, od koder lahko sestopamo po označeni, zavarovani poti proti Kriškim podom, okrog 1h. Iz škrbine Čez Kamen pod vrhom Pihavca lahko sestopamo po brezpotju proti prevalu Luknja na vzhodni strani, po strmih travnatih vesinah, skalnih skokih in melišču. Ta del brezpotja zahteva plezalne sposobnosti, mestoma je lahko potrebno varovanje, iz vrha do Luknje okrog 2 h. Možno je tudi sestopati (zahtevnejše brezpotje) preko Malega (Zadnjiškega) Pihavca 2185 m proti opuščeni planini Zajavor 1479 m, kjer naletimo na pastirsko/lovsko stezo, po kateri sestopimo v zatrep Zadnjice, od 5 do 6 h.
Opomba: Lahke možnost za umik z grebena ni, v skrajni sili so mogoči spusti na eno ali drugo stran grebena, za kar je potrebna primerna in zadostna oprema. Najprimerneje je na vzhodno stran grebena, pri drugem spustu navedenem v opisu prečenja. Prvi spust naj bi bil opremljen, v drugem naj bi tičal klin v steni.
Drugi viri: Več podatkov o samem grebenu lahko dobite v knjigi Grebeni slovenskih gora, avtor Milenko Arnejšek – Prle.
Natančnejši opis prečenj obogaten s posnetki;
Marjana in Marko – http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/051031.html
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Krivic - Boro, Gorazd Gorišek, Janez Duhovnik, Marko Kern, Roman Robas in Tone Sazonov - Tonač
