SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Opis gore: Raztegnjen greben, ki se s Krna vleče proti severozahodu, ima številne vrhove, sredi katerih dominira 2142 metrov visok vrh Krnčica, po katerem se je grebena oprijelo ime. Razen navpične stene Krna so ostalo le strma pobočja, neizrazite grape in grebenske rezi, prekinjene s krajšimi skalnimi skoki.
Poleti naletimo tod na dobro ohranjene ostanke pastirskih in vojaških poti, kaveren in drugo navlako fronte, ki je v času velike vojne potekala v mejah grebena.
Ob neprimernih zimskih razmerah je to področje zelo nevarno za plazove, ko pa so razmere prave, se ta del spremeni v števine možnosti za lahko plezanje, zahtevne smučarske spuste, polete s padalom ... Največ se pleza v desnem predelu, med Srednjim vrhom in strmo steno Krna. Plezanje čez Konja po strmem razu na Srednji vrh in globoka grapa-imenovana Korito ob severni steni Krna so ob primernih snežnih razmerah za izkušene gornike idealen dostop do vršnega grebena. Tam se lahko odločiš za uživanje po grebenski rezi ali pa za kratek sestop na vzhodno stran, kjer se ti ponuja severna stena Krna (odlična kombinacija - vsaj tisoč metrov vzpona). Od nekdaj so po grebenu hodili pastirji, lovci, za njimi vojaki in gorniki. Zato je težko reči, kdo ga je v celoti prvi preplezal. Gorniki so ga začeli pogosteje obiskovati v drugi polovici minulega stoletja. Postal je zanimiva zimska tura za ljubitelje zahtevnih brezpotji. Razen označenih planinskih poti in koče, pozimi bivaka na vrhu Krna, ostankov pastirskih in vojaških poti vzdolž grebena ni tod nič. Če se odpraviš na greben poleti, ta ne premore vodnih virov.
Ocena, dolžina, čas: nezahtevno, odvisno od razmer; verjetno je najtežji sestop z vrha Krna po kratkem, strmem grebenu v škrbino ob steni, kjer konča globok žleb, imenovan Korito. Dolžina grebena je gotovo okrog 6 km, potreben čas za prečenje je odvisen od razmer na grebenu in sposobnosti posameznika (poleti okrog 4 h, pozimi okrog 10 h).
Znana zimska prečenja celotnega grebena:
. Boris Mlekuž in Igor Marka, 27. 12. 1977, 11 h
. Marko Gasparič, Robert Rot in Simon Bizjak, januar 1982
Kratek opis prečenja: prečenje sledi grebenu, ki poteka z vrha Krna v smeri proti severozahodu. Z vrha Krna plezamo strmo navzdol ob grebenski rezi (ostanki žice iz 1. Svetovne vojne), ki nas pripelje v položnejši del grebena, prekinjen s škrbino in sedli. Nadaljujemo po in ob grebenu čez vrhove Srednjega vrha, Krnčice. Z vrha te se odcepi proti vzhodu greben z vrhovi Skutnik, Veliki Lemež, Debeljak, slednja dva dominirata severozahodno nad Krnskim jezerom.
S Krnčice se nadaljuje s prečenjem preko nižjega vrha Lopatnik in navzdol proti širokemu prevalu Vrata - 1938 metrov visoko (priljubljena točka turnih smučarjev). Sledi položen vzpon na grebenski vrh Oblo brdo in nadaljevanje po spet malo bolj razgibanem grebenu preko vrhov Vrh Ruš, Vršič in do Vrh Kala, koder se greben spusti v poraščeno območje …
Dostop: Po eni od markiranih poti na Krn, kjer običajno začne prečenje grebena (glej karto).
Sestop: Z vrha Kala v smeri sedla čez Utro, od koder lahko izbiramo po eni od dveh markiranih poti, ena vodi skozi dolino Slatenik do Čezsoče in proti Bovcu, druga pa preko planine Golobar v Kal Koritnico. S konca grebena pa je mogoč povratek po pastirski stezi proti planini Zaprikraj in naprej v Drežnico, okrog 2 h.
Opomba: Plezalci, ki pozimi plezajo Korito ali sosednje grape, velikokrat prečijo greben levo, do območja Krnčice ali Vrat, od koder je možno sestopati po ne preveč zahtevnem pobočju v smeri Drežniških Raven. Ponuja se veliko število manj izrazitih grap, treba je samo izbrati pravo. Ta varianta je v nasprotni smeri idealen teren ob primernih razmerah za manj izurjene plezalce in alpinistične šole, vodene pod strokovnim vodstvom. Z vrha Krna se običajno uporablja sestop po plošči proti Kožljaku, kjer lahko izbiramo kam sestopiti. V letnih razmerah je na območju opisanega grebena dobro vidna neoznačena pot, ki je služila v času prve svetovne vojne za oskrbo fronte. Poti ni le na odseku od izrazite škrbine desno od Srednjega vrha in levo od Korita, pa vse do vrha Krna.
Jeseni leta 1981 sem prečil celoten greben z vrha Krna do vrh Kala in sestopil v Kal Koritnico v slabih šestih urah.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Jože Rakušček - Cerkovnik, Marko Gasparič in Milan Velikonja
