SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Opis gore: Najprej so ga spoznali lovci, gonjači in pastirji, ki so včasih na bavški strani lovili, brali zelišča in pasli visoko pod vrhovi in mestoma do samega grebena.
Prvi ga je opisal Henrik Tuma, ki je leta 1909 skupaj z domačini z Loga opravil prečenje z Vrh Rup in vse do Plešivca. Še isto leto se je povzpel na Vrh Krnice in na Morež z domačini iz Bavšice. Kdo ga je prvi prečil v celoti, ni točno znano … obstajajo pa podatki o prvih zimskih prečenjih. Prečenje vrhov od Vrha Krnice na jugozahodni strani grebena do Plešivca na severovzhodni strani je lepa, dolga in dokaj zahtevna tura, namenjena ljubiteljem brezpotji, ki so plezalsko podkovani in primerno opremljeni. Zanimivo je poleti ali pozimi, vsekakor zahtevna tura, ki terja poleg plezalnih sposobnosti dobro kondicijo in občutek za orientacijo. Dobro je vedeti, da se giblješ v svetu brezpotja, brez vodnih virov in koč. Nekje visoko nad dolino, kjer je na eni strani strma, visoka stena, na drugi strani so dolga, razgibana, poraščena pobočja s krajšimi stenami in grapami. To je svet gamsov, kač, strel, orlov, redkih lovcev in samotarjev…
Lahko se ga lotimo iz smeri Kluž ali pa s prevala Čez Brežice, ki ga dosežemo po dolgem pešačenju iz Loške Koritnice ali iz Bavšice. V vsakem primeru nam ni nič prihranjeno, okrog 4 do 5 ur pristopa z veliko višinsko razliko med izhodiščem in grebenom.
Vsak umik z grebena je že tura zase, ki zahteva obvladanje brezpotja. Ostanki poti so vidni le z gore Vrh Krnice, Plešivca in Briceljka, kamor je nekoč vodila označena planinska steza. Bolje skrbijo za svoje steze lovci, ki poti vzdržujejo in nevarna mesta po potrebi zaščitijo. Ker je grebensko prečenje tudi zanimiva vodniška tura, so po grebenu na določenih mestih rdeče pike/markacije, najtežja mesta kjer so možni spusti po vrvi naj bi bila opremljena s klini. V poletnem času sledimo skalnemu, pogosto poraščenemu grebenu in izpostavljenim prehodom v občasno strmih travah in krušljivi grebenski rezi. Zima spremeni greben v občasno dolge odseke, kjer je dovolj gaziti in paziti na opasti. Drugod pa je potrebno pošteno plezati v zelo zahtevnem in izpostavljenem terenu.
Ocena, dolžina, čas: IV / I – III, okrog 7 km (od vrha V Gradu do vrh Plešivca), običajno 2 dni, pozimi odvisno od razmer. Hitri posamezniki zmorejo greben v enem dnevu.
1. ZP: Boris Krivic-Boro, Danilo Cedilnik-Den in Viktor Grošelj-Viki, 28. in 29. 12. 1974 (Vrh Krnice - Vrh Brežičev).
2. znana ZP: Vanja Furlan in Zvone Požgaj, pozimi 1991, dva dni in pol. Do grebena sta pristopila po strmi grapi (Leskovc) iz smeri jugozahod. Prečenje sta začela na prvem vrhu (V Gradu) tega dolgega grebena.
1. znana solo ZP: Tadej Golob, pozimi 1999, en dan. Avtor solo zimske ponovitve je greben plezal s Plešivca proti jugozahodu.
2. znana solo ZP: Andrej Erceg, 27. 1. 2012, 8 h za greben, pristop-prečenje-sestop 17 h (s Plešivca proti jugozahodu).
Kratek opis prečenja: Če se lotimo prečenja Vrh Krnice, nadaljujemo po grebenu v loku čez kratke skalne skoke, škrbine in plošče vse do pod Oblice, kjer nas čaka krajši skalni skok. Z Oblice naprej nas čaka malo zahtevnejši skalni svet med grebenskimi stolpi in ostrimi škrbinami vse do Vrh Rup. Kljub temu, da se večinoma držimo grebena, najdemo lažje obvoze večinoma na njegovi desni strani. Z Vrh Rup je sestop naprej zahtevnejši, tu naj bi bili dve urejeni sidrišči za spust po vrvi, lahko se uporabijo tudi skalni roglji. Svet naprej je še nekaj časa izpostavljen, prehodi preko strmih trav na desni strani nas privedejo v lažji svet grebena, po katerem dosežemo vrh Oltarji. Spet nas čaka zahtevnejši teren, v lažjem plezanju navzdol (ob rdečih pikah) dosežemo travnat greben, ki mu sledimo proti vrhu Briceljka - najvišji točki grebena. Z Briceljka je možen umik z grebena po sledeh (sivo pobarvano) nekoč markirane planinske poti v Bavšico. Grebenu sledimo v sestopu po izpostavljeni grebenski rezi, prek stolpov in škrbin do predela, imenovanega Nad Jamo in naprej na Morež, ki ga dosežemo po strmih travah z desne strani. Predel med Morežom, Konjsko škrbino in preko Vedinjih vrhov je najtežji del grebena, kjer bomo v steni našli tudi kakšen klin za spust po vrvi. Z Moreža po grebenu in sestop v škrbino, nato levo po policah in grebenu spust v Konjsko škrbino - najnižja točka grebena (2040 m), od koder je možen lažji sestop v Bavšico, pozimi priljubljen turni smuk. Pred nami je zahteven del grebena preko Vedinjih vrhov, zelo strmo na obeh straneh. Sledi lažje, toda še vedno izpostavljeno prečenje neizrazitega predela Vrh Goleževice, ob in preko stolpov, škrbin, strmih in travnatih predelov proti Bavhu (priljubljena točka base skakalcev) in naprej do Plešivca, od koder sledi sestop na sedlo Čez Brežice.
Dostop in sestop sta odvisna od tega, kje bomo začeli:
a) Če se lotimo grebena na Plešivcu, se običajno uporablja dostop iz Loške Koritnice ali Bavšice. Po označeni planinski poti pridemo do prevala Čez Brežice, od koder nadaljujemo po ostankih neoznačene poti v mejah travnatega grebena vse do vrha Plešivca, od 4 do 5 h.
b) Če se lotimo grebena na Vrh Krnice začne pristop ob trdnjavi v Klužah. Najprej sledimo par metrov cesti proti Bavšici, nato na levi najdemo občasno zaraščeno in neoznačeno stezo, ki nas skozi gozd vodi najprej daleč proti levi, potem pa čez strmo pobočje proti desni. Steza sledi strmemu poraščenemu hrbtu do položnejšega dela, kjer kmalu naletiš na opuščeno gozdarsko kočo (Izgora, 1032 m) z malim studenčkom v bližini. Naprej po stezi daleč navzgor proti desni, do gozdnega hrbta, kjer višje steza zavije levo in pri razcepu višje desno (možic). Sledi serpentinast vzpon po zelo strmem pobočju, na vrh katerega dosežemo spet gozdni hrbet v predelu Naklo, kjer je v bližini lovski bivak (1350 m). Preko škrbine dosežemo travnat in bolj odprt svet z lepimi razgledi, sedaj nas čaka težji del pristopa. Za robom je ostra travnata škrbina, za katero se lažje sleme spremeni v oster skalni greben z globoko, veliko dolino na levi (Krnica). S škrbine zavijemo po travnatih prehodih okrog 30 metrov navzdol do majhnega melišča, od tu po sledeh steze za rob in navzgor. Višje prečimo proti desni, pod grebenom nam pride prav lovska jeklenica, za katero dosežemo lažji svet. Nadaljujemo po travnatem robu in levo po pobočju, preko katerega dosežemo travnato sedlo. Sledimo strmim travam proti desni pod vrhom Vrh Male Krnice in naprej, kjer je pod vrhom Kobile prehod v zgornja pobočja Vrh Krnice. Prehod sledi gruščnati grapi, v lažjem plezanju pridemo do kratkega skoka (rdeče pike) in naprej skozi Malo Krnico po lažjem skalnem svetu proti levi in nato desni, vse dokler ne dosežemo prostrano vršno travnato pobočje. Proti levi na travnat greben in po njem na Vrh Krnice, od 5 do 6 h.
Opombe: Gotovo je v dobrih zimskih razmerah sprejemljiv dostop (tudi sestop v primeru nasprotne smeri prečenja), ki začne z glavne ceste Bovec-Log pod Mangartom (okrog kilometer naprej od trdnjave Kluže). Poteka po strmi grapi Leskovc, ta pripelje v predel imenovan Krnica pod vrhom Vrh Male Krnice. Od tu levo navzgor po strmem, južnem pobočju, po katerem dosežeš skrajni jugozahodni grebenski vrh V Gradu, od koder začne prečenje proti Vrh Krnice. Nekateri plezalci uporabljajo to možnost za sestop z vrhov v skrajno desnem delu Loške stene.
Skrajno desni vrh V Gradu - 1964 m (Med Ogradi), gledano z Loške Koritnice ali Možnice je dejansko zadnji, deseti vrh v dolgem grebenu Loške stene in edini pod dva tisoč metri. Večina obiskovalcev grebena, ki uporablja običajen dostop iz Kluž na Vrh Krnice, ga spusti s seznama.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Krivic - Boro, Danilo Cedilnik - Den in Mitja Gleščič
