SMERI V PRIMORSKIH STENAH
_-_l.jpg)
_-_l.jpg)
_-_l.jpg)
Opis gore: Greben Stadorja se v obliki luninega krajca spušča izpod glavnega kaninskega slemena. Grebenska rez je naravna meja med dolino Krnica na severovzhodni strani, kjer so pozimi ugodni tereni za turno smuko, na jugozahodu pa na široko dolino Škripi, kjer je bilo še nedavno tega naše najvišje visokogorsko smučišče.
Nepoučen opazovalec, ki gleda na te gore z Bovške ravni misli, da je vrh pred njim Veliki Stador. V resnici je to Sklep (vrh na katerem se sklepajo trije grebeni). Z njega se v smeri severozahod postopno dviguje oster greben, ta gre preko Velikega Stadorja in ostalih vrhov proti glavnemu kaninskemu slemenu, doseže ga na Sedlu pod Prestreljenikom (nekoč Škrbina pod Prestreljenikom).
Vzhodni greben Sklepa poganja svoje korenine iz Krnice, malo nad polovico izstopa iz grebena Mali Stador. Levi, Jugovzhodni greben Sklepa se poraja iz gozda in preko rušnatega pobočja najde svojo ostrino, ki ji sledi do vrha Sklepa.
Pravo nasprotje je, ko gledaš na isti greben z vrhov na njegovem gornjem koncu. Od tam deluje kot neko stransko, zavito rebro, izgubljeno v prostranih podih, ki spodaj ponikne v strmem rušju in gozdu.
Oster greben ne dovoljuje enostavnih pristopov, rezerviran je za izurjene ljubitelje brezpotij, hudih strmin vajene lovce in plezalce. Na obe strani spušča strma pobočja in kratke, skalne stene s par škrbinami v grebenu.
Običajno se za celoten greben uporablja ime Greben Stadorja, dejansko je v grebenu le nekaj vrhov poimenovanih, žal pa je v imenoslovju teh tudi nekaj zmede. Nelogični postavitvi – razumevanju pozicije vrhov, botruje gotovo zahtevna dostopnost nanje.
Greben so že davno obiskali pastirji in lovci. Ti so s planine Krnica pristopili pod V steno Sklepa. Višje so nadaljevali po travnatih gredinah in čez krajše skalne skoke dosegli spodnji del JV grebena, po katerem so nadaljevali na Sklep in naprej proti Velikemu Stadorju.
Skalno travnata stena je polna gamsjih stečin, odeta v snežno odejo pa postane magnet za plezalce, ki so tu našli nekaj za nepotešene duše.
Več o tem na:
www.primorskestene.com/kaninska-skupina/kaninske-gore/gore-okrog-krnice/zahodni-strazarji-krnice
Prečenje grebena Stadorja do Prestreljenika
Ocena, dolžina, čas: III/I-II, okrog 2.5 km
Znana zimska ponovitev: Janez Gradišar, Jelka Štrosar in Metka Blažič, 16. in 17. 3. 1973
Gre za daljšo turo, ki se začenja v Krnici in konča na vrhu Prestreljenika. Potrebno je računati, da se greben stalno dviguje.
S Krnice je najlažji pristop do grebena po Gradišarjevi grapi v V steni, po njej se doseže JV greben na višini okrog 1930 metrov.
Prečenje lahko začneš tudi na JZ strani grebena. Nasproti C postaje, nekdanje kaninske žičnice je kratka, strma grapa, po kateri hitro dosežeš spodnji, položni del JV grebena (na višini okrog 1750 m). V skopih zimah je lahko spodnji del tega grebena problematičen, zaradi nepokritega, gostega rušja.
Opis: Po eni od grap v JV steni (Gradišarjeva, Sončna) dosežeš JV greben, sledi plezanje po enostavni grebenski rezi v postopnem vzponu do prvega vrha v grebenu. Vrh Sklep, 2136 metrov visok (lepo viden z Bovške ravni), je dejansko točka kjer se stikajo-sklepajo trije grebeni (JV, V in SZ). V nadaljevanju sledi plezanje v smeri SZ, kmalu dosežeš 2161 metrov visok vrh, s katerega poteka proti JZ- Škripi sestopna-dostopna smer (za redke izbrance Smučarska smer). Naprej po rezi grebena, preko škrbin in neizrazitih vrhov (med njimi je Veliki Stador-2165 m), vse do najvišjega vrha v grebenu (2235 m), ki je za čuda brez imena. Samo prečenje ne predstavlja velikih plezalnih problemov, saj nam razen izpostavljenosti in krajših težjih odstavkov ponuja gibanje po terenu, kjer lahko uživaš v gorskem miru in v divjem okolju. Najvišji vrh stoji najvišje-severozahodno v grebenu Stadorja, tik preden se le-ta preko ostre grebenske rezi spusti v izrazito škrbino. Malo pred koncem grebena naletimo na naravno okno, lepo vidno s poti po Krnici. Pred nami je najtežji del prečenja, sestop po ostrem grebenu v globoko škrbino (tu je v kopnih razmerah ocena v mejah III stopnje - pozimi odvisno od razmer). Če malo pred koncem grebena zaviješ levo, proti Škripom, naletiš na strmo pobočje, nižje pa na žleb po katerem sestopiš pod steno malo pred škrbino. Prodnata ali zasnežena škrbina (2190 m), kjer se dejansko konča Greben Stadorja, lahko služi kot možnost umika levo navzdol proti Škripom ali desno proti Sedlu, Prevali in v Krnico.
S škrbine navzgor v območju grebena (poleti strme trave - II/I) do Ovčjega Vršiča (2281 m), sledi enostaven sestop na položnejše sedlo in vzpon na kratek greben, po katerem dosežeš Grdi Vršič (2340 m - zadnji vrh pred Sedlom). Na južni strani je lepo vidna zgornja postaja nekdanje kaninske žičnice (Podi-D postaja). Po ostri grebenski rezi in ob njej se z vrha sestopi na Sedlo (nekoč Škrbina pod Prestreljenikom). Od tu poteka markirana planinska pot na Prestreljenik (2498 m), pozimi ga večina gornikov obiskuje v območju JV grebena, kjer tudi običajno sestopajo.
Dostop:
Več možnosti:
- Kopna varianta - iz Bovca po makadamski cesti, mimo B postaje nekdanje kaninske žičnice in dalje po gozdni cesti do parkirišča nad planino Krnica. Naprej po markirani planinski stezi proti Prevali, na primernem mestu (približno tam kjer zavije desno steza Za smreko in proti Plešivcu) zaviješ levo po ostankih steze, skrotju in med rušjem do prodov pod steno, s parkirišča dobro uro.
- Iz Bovca po makadamski cesti do B postaje nekdanje kaninske žičnice, od tam peš po markirani stezi na planino Krnica (pozimi zelo izpostavljeno) in naprej proti Prevali. Sledi isti dostop, kot je opisan v prejšnji možnosti, čas dostopa vsaj 1.5 h.
V zimskem času je z B postaje do planine Krnica varnejši dostop po gozdni cesti.
Sestop: Pozimi, je gotovo najkrajši sestop s Prestreljenika po JV grebenu do Sedla in navzdol v mejah nedavno zaprtega kaninskega smučišča. Na postaji C – Škripi se ujame gozdno pot, po kateri sestopiš proti postaji B.
Pri zbiranju podatkov je pomagal: Janez Turk
