SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Opis gore: Pred nami se razprostira največje pogorje Julijskih Alp in istočasno edina skupina Zahodnih Julijcev, ki leži delno na slovenski strani. Od koder jo pogledaš, deluje kot mogočna, visoka pregrada, povečini drugačna kot ostale gorske skupine v okolici. Obrnjena na vse strani neba ima nad globokimi dolinami strma gozdnata pobočja, slapove, sočne pašnike, neskončne kraške pode, ostanke ledenika, kup zanimivih prevalov, vrhov, sten in zelo dolg razvejan greben.
Območje grebena in svet ob njem je na obeh straneh prepleteno z ostanki starih stez in mrežo urejenih planinskih poti. Nekaj planinskih in jamarskih bivakov nudi zatočišče obiskovalcem čez celo leto, oskrbovane planinske koče in smučarski sistemi pa delujejo sezoni primerno.
Dolg, nekoč mejni greben, ponuja na obeh koncih po dve možnosti začetka ali zaključka prečenja. Če ga je kdo prečil v celoti ni znano, uporabnikom spletišča bo predstavljen po delih, tako kot naj bi bila po skopih zapisih opravljena prečenja v vseh letnih časih. Ker je greben zelo dolg, bo predstavljen kot Zgornji in Spodnji del, z izhodiščem na sedlu Prevala. Ta leži približno na sredi grebena, predstavlja najlažji prehod z ene na drugo stran in je istočasno stičišče planinskih in smučarskih poti.
Poznavalci se strinjajo, da je prečenje veliko lepše, ko je greben bogato zasut s snegom. Gotovo ostaja celotno zimsko prečenje Kaninskega grebena še vedno izziv za tiste, ki želijo na njem preživeti nekaj lepih in napornih zimskih dni. Vsekakor gre za lepo razgledno turo, ki zahteva močnega turista… bi rekel nekoč Henrik Tuma.
. Zgornji del grebena
Pod Zgornji del je mišljen severovzhodni del grebena, ta se s sedla Prevala dvigne preko ostrega grebena Vršičev pod Lopo (Golavci) proti vrhu Lopa in nadaljuje preko Konjskih polic, Grdega in Hudega vršiča, Velike in Male Črnelske špice, kjer se razdeli v dva kraka. Čeprav je že greben pred Lopo dokaj oster, primeren za jahanje, so zimski obiskovalci grebena mnenja, da je ključno mesto v območju grebena in globoke škrbine med Hudim vršičem in Veliko Črnelsko špico. Svet okrog Črnelskih špic še vedno močno spominja na veliko vojno, v ostankih zgradb je pozimi z malo truda mogoče hitro urediti prostor za bivak.
Severni krak se z male Črnelske špice spušča najprej proti vzhodu, kmalu zavije na primernem mestu levo po strmem pobočju nad Možnico (strm svet nad vrhom Klinkonovega žleba, ostanki stare mulatjere) in nadaljuje do Vrh Laških Brežičev, blizu katerega stoji jamarski bivak Modonutti Savoia (1908 m). Malo naprej je sedlo Čez Brežič, od koder se vzpnemo v mejah poletne poti do Bavhice, in naprej mimo jamarskega bivaka D. Bertoluti (1740 m). Označena pot zavije proti severu v Jezersko dolino, mi pa sledimo mejnim kamnom v smeri Snežnih vrhov. Z grebena lahko zavijemo navzdol po večji grapi med obema Snežnima vrhoma ali pa po izpostavljenem grebenu čez Mali Snežni vrh in navzdol na Jezersko sedlo - mestoma zahtevno. Z Jezerskega sedlo naprej čez Gorenji Krivi rob do vrha Jerebice, ki jo na vseh drugih straneh obkrožajo strme stene. Sestop z nje je mogoč le v območju Tumove smeri. Pod severovzhodno steno se vleče naprej rušnat greben preko Nemške glave vse do cestnega prevala Predel. Za ta grebenski krak ni podatkov o opravljenem celotnem prečenju pozimi, znani so le sestopi plezalcev iz različnih smeri v ne preveč obiskanih stenah.
Tisti, ki bi začeli prečenje s cestnega prevala Predel, sledijo ostankom pastirske-graničarske steze v območju rušnatega grebena čez Nemško glavo in naprej do Planje pod severovzhodno stene Jerebice, na katero se najlažje povzpnejo po Tumovi smeri-glej povezavo; www.primorskestene.com/
Jugovzhodni krak se z območja Male Črnelske špice spušča na položen del grebena, ki se v neposredni bližini Jamarskega bivaka – v kaverni (1952 m), polagoma ostri preko Vrh Ribežnov, Prišne glave, Vrha polic in vse do Velikega vrha (Rombona). Tam se greben obrne proti jugu, blago se spušča preko Čukle in navzdol v smeri lovske koče na Pl. Goričica.
Foto: Peter Podgornik
Ocena, dolžina čas: III-IV, naklonina v snegu je lahko zelo različna, enako tudi izpostavljenost grebena. Dolžina prečenja s sedla Prevala do Velikega Vrha je okrog 5, 7 km, če dodamo še južni greben z Velikega vrha preko Čukle proti Pl. Goričica, je prečenje dolgo okrog 7 km. Čas je veliko odvisen od trenutnih razmer.
Glede na to, da se je na obeh straneh grebena včasih paslo, obstaja velika verjetnost, da je bil greben večinoma že takrat preplezali pastirji in lovci. Gotovo pa so bili opravljeni pristopi na vrhove po najlažjih možnostih. Henrik Tuma je greben prečil poleti z ene in druge strani v času raziskovanja teh gora z domačimi vodniki, kozarji... V času prve svetovne vojne je bil greben dokaj obljuden in utrjen z močnimi postojankami, katerih ostanki so še vidni… tako bo ostala večna uganka, kdo je opravil prvo prečenje iz ene ali druge strani.
1 znana ZP: Aloz Fon – Huljo, Bernard Cuder, Boris in Damjan Mlekuž in Franci Šter, 29/30. 12. 1974
2 znana ZP: Pavel in Peter Podgornik, 10/11. 3. 1979
3 znana ZP: Milan Velikonja in Tamara Likar, 5/6. 1. 1980
Dostop: Več možnosti:
a) Če se lotimo prečenja na sedlu Prevala je najlažje priti do tja s kabinsko žičnico z Nevejskega prevala (V Žlebeh) ali peš (višinska razlika 880 metrov).
b) Iz Bovca lahko po gozdni cesti ali markirani planinski poti do Pl. Krnica in po istoimenski dolini do sedla Prevala (višinska razlika 1623 metrov). Če je makadamska cesta kopna, si lahko skrajšamo pristop do B postaje še pred leti aktivne kaninske žičnice. Od tam vodi markirana steza proti Pl. Krnica. V kolikor je kopno višje, se lahko pripeljemo blizu Pl. Krnica, glej karto in oznake.
c) Če se lotimo prečenja s smeri Pl. Goričica in naprej preko Velikega vrha - Rombona moramo računati na dolg dostop po urejeni planinski poti iz Bovca ali Kluž, vsaj tri ure-odvisno od razmer.
Sestop: Obratno dostopu, odvisno kje se začne prečenje.
• Spodnji del grebena
Pod Spodnji del je mišljen jugozahodni del grebena, ta se vleče s sedla Prevala preko Prestreljenika, naprej do Hudega Vršiča, čez raztegnjen greben Peči do Srednjega Vršiča, preko Kaninske škrbine in proti vrhu Visokega Kanina, kjer se razcepi v dva kraka - Južni in Severozahodni krak.
Zahteven del prečenje začne kmalu nad sedlom Prevala, od koder sledimo nazobčanemu grebenu preko Prestreljeniških-Ovčjih vršičev in navzgor v mejah severovzhodnega grebena do vrha Prestreljenika. Na drugi strani čaka sestop v mejah lažjega zahodnega grebena do nad nezgrešljivega okna, po katerem ima gora ime. Najtežje plezanje je prav nad oknom in preko Prestreljeniškega stolpa, za katerim je markantna škrbina. Ocena plezanja s Prevale do škrbine pred Hudim Vršičem je IV/II-III (lažji obvoz poteka po senčni strani Prestreljenika in nas pripelje v okno, s katerega sestopimo na sončno stran mimo Prestreljeniškega stolpa, za katerim je markantna škrbina). S škrbine nadaljujemo po kratkem žlebu na vzhodni vrh Hudega Vršiča (45°/40°, 120 m) in kmalu navzdol v škrbino med obema Vršičema (zahodni je višji), lažji prehodi se poleti ponujajo po desni senčni strani. Sledi nadaljevanje preko ostre škrbine proti raztegnjenemu grebenu Peči. Ta del grebena sta v nasproti smeri preplezala, opisala in fotografsko popestrila (http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/050724.html) Marijana & Marko, mogoče sta celo edina, ki sta se striktno držala grebenske rezi. V dolgem grebenu Peči je najtežji sestop III+ ali spust po vrvi v istoimensko škrbino, od koder sledimo grebenu preko Škrbine Vršič do vrha Srednjega Vršiča. Na drugi strani sestopamo po jugozahodnem grebenu do škrbine, kjer pride na greben (SLO) poletna pot. Prečenje nadaljujemo čez Kaninski Vršič do Kaninske škrbine, tu se grebenski poti pridruži (IT) pot s severne strani, skupaj peljeta v mejah grebena na Visoki Kanin. Greben se tu razcepi v dva kraka, ki skupaj predstavljata spodnji rob Kaninskih gora, koder poteka poleg redkih poti Ta Visoka Rosojanska pot, speljana krožno po strminah in grebenih nad dolino Rezija.
Južni krak se spušča z Visokega Kanina preko številnih vrhov in škrbin proti Žagi. V mejah tega grebena je speljana skopo označena in le na nujnih mestih zavarovana Ta Visoka Rosojanska pot, ki predstavlja pozimi lepo grebensko turo, s katere je na par mestih možen umik na vzhodno ležeče pode in proti Reziji.
Foto: Miljko Lesjak
Do Malega Kanina je greben dokaj enostaven, potem sledi sestop po in ob grebenu s krajšimi ovirami do točke imenovane Pod Kaninom (2429 m), tu pride na greben stara pot iz Rezije, z izhodiščem na Planini Kanin - možnost umika proti Reziji. Greben se spušča do sedla Čez Dol/Tjaninova vrata/Porton sotto Canin, krajši skoki nas prisilijo v male obvoze, s sedla je možnost umika na Kaninske pode. Pred nami je najnižji (okrog 2319 m-gps sled) in najtežji del grebena, ki ne popušča vse do vrha Črnega Vogla. Na tem odseku je potrebno mestoma zapustiti greben in iskati prehode na obeh straneh (lahko tudi več deset metrov globoko). Greben je od Črnega Vogla naprej lažji, s škrbine Mali dol (mejni kamen 15/6) se ponuja lahek sestop na Kaninske pode. Grebenska rez se vleče vse do Vrh Laške Planje (2446 m), samostojne gore, lepo vidne od vsepovsod, na katero pripelje po vzhodnem pobočju planinska pot. Sledi spust po ostrem grebenu preko grebenskega izrastka Kamen in kratek vzpon na Vrh Žlebi (2317 m), ki popestri prečenje s škrbino med glavnim in stranskim vrhom, od koder se greben spušča vse do sedla Med Baban (Infrababa Grande – 2030 m). Od tu je možen umik v območju planinskih poti na obe strani grebena. Na zahodni-rezijanski strani stoji pod steno Velike Babe še manjši skalni zob, imenovan Mulc (Mulaz), ob vznožju tega stoji bivak Franco Constantini (1690 m). S sedla Med Baban sledi lažji vzpon po vzhodnem pobočju na vrh Velike Babe in sestop v območju grebena na sedlo Med Babo (Infrababa Piccola 1905 m), med obema brezpotnima Babama. Še kratek vzpon na Malo Babo, zadnji skalni zob v grebenu, preden se ta končno spusti proti strmim travnatim pobočjem nad gozdno mejo.
Dostop/sestop: Iz Žage pelje markirana planinska steza skozi gozdnato pobočje, mimo Planine Baban in naprej po predelu Dolina proti sedlu Med Baban. Markirano pot se zapusti v predelu Velika Kuhinja, od koder se lahko povzpneš po brezpotju na sedlo med obema Babama, okrog 5 h.
Severozahodni krak se spušča z Visokega Kanina proti Rezjansko-Reklanski dolini.
Z vrha Kanina je preko Vrh Krnice in navzdol do sedla Pérovo speljana v območju grebena zahtevna pot » Ferrata Rosalba-Grasseli », skupna s Tavisoko Rosajansko potjo (pozimi je večina varoval na grebenski poti pod snegom). Od bivaka na sedlu Pérovo se greben postopoma dviga preko Vrh Grubje in navzdol do škrbine v Senožečah, od koder se svet dviguje čez neizrazit vrh imenovan Senožeče ali Rdeča peč. Malo naprej stoji vrh Žrd-Sart s katerega se spusti Tavisoka Rosajanska pot na južno stran razvlečenega in zelo ostrega greben Ždrinica (Cresta Indrinizza), ta izgubi svojo ostrino malo naprej od vrha Kolk (Picco di Mezzodi-1866 m), kjer se počasi zlije v strma pobočja nad Reklansko in Rezijansko dolino. Blizu je zavetišče Igor Crasso, mimo katerega poteka urejena planinska pot št. 643, ki spada v del Tavisoke Rosajanske poti. Po njej sestopimo okrog 1100 metrov po poraščenem svetu, mimo ostankov planin in staj proti vasi Stolbica/Stolvizza v dolini Rezija.
Iz zgodovine vzponov so znana naslednja prečenja:
• Z Visokega Kanina do Prestreljenika
Ocena, dolžina, čas: II do IV, vsaj 3,5 km grebena
Feldner in Waizer, 6. 6. 1902.
Da sta dosegla vrh Visokega Kanina, sta se peš povzpela z Nevejskega sedla, v severni steni Visokega Kanina splezala 300 metrov visoko prvenstveno smer, preplezala omenjeni greben do Prestreljenika in bila pod večer v Rablju.
• Z Žrda preko Vrh Krnice, Visokega Kanina, Prestreljenika, Črnelskih Špic in do sedla Vrh Laških Brežičev/sella Robon v koncu Možnice, vsaj 13 km grebena
G. De Lorenzi, 2. 9. 1946
• Znana ZP: Boris Mlekuž in Franci Šter, 30. 12. 1974.
Po ustnih virih sta prečila del grebena med Prestreljenikom in Visokim Kaninom, kje sta začela ni znano.
Opomba: Ocena je odvisna od tega, koliko se zares obiskovalec drži grebena. V tem primeru gre za oceno med II do IV. Najtežji del grebena je prav nad Prestreljenikovim oknom. Navedena dolžina je le informativna, točen podatek bi dobili z GPS sledjo …
Tavisoka Rosojanska pot: Uredili so jo gorniki iz Rezije, združeni v alpinističnem skupini ˝Ghiri di Resia˝ (Puhi - Polhi iz Rezije), v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. V želji, da bi ohranili gore nad rodno dolino čim bolj pristne, so pot le delno zavarovali. Od obiskovalca zahteva pot dobro fizično in psihično pripravljenost, primerno opremo za lažje plezanje in samovarovanje. Na začetku poletne sezone je priporočljivo imeti med opremo tudi cepin in dereze. Skromna varovala po poti tiče le tam, kjer so nujno potrebna. Strme trave, skalni odstavki do druge težavnostne stopnje in ozki, zračni grebeni so značilnosti te poti, ki so jo Puhi – potomci pastirjev in lovcev iz Rezije - podarili vsem nam.
Foto: Matevž Lenarčič
Ocena, dolžina, čas: Do II stopnje, objema obroč kaninskih gora nad Rezijo, okrog 15 km grebena
1. ZP: Marino Di Lenardo, eden od ustanoviteljev skupine Polhov iz Rezije, je pot prvi ponovil pozimi (26. 27. in 28. 1. 1983). Po mnogih letih se spominja s snegom bogate zime, dobrih razmer in hladnih bivakov.
Opomba: Večina trase, kjer poteka Ta Visoka Rosojanska pot, je bila predhodno že poznana, prehojena ali preplezana. Južni greben Kanina, ki zajema predel od sedla Med Baban in se vleče preko Vrh Žlebi, Kamna, Vrh Laške Planje, Črnega Vogla, Malega Kanina vse do Visokega Kanina, so po zapisih sodeč za domačini prvi preplezali Jože Komac, Julius Kugy in Kverh (Trentar), 16. 7. 1898 (AG-Buscaini-149e).
Sedaj spada zimsko prečenje grebena v območju Tavisoke Rosajanske poti v ponudbo furlanskih gorskih vodnikov, ki poskrbijo, da lahko tudi manj izkušeni gorniki uživajo v tem divjem ambientu.
Dodano 15. 9. 2021: Grebensko prečenje Kanina - 9. 9. 2021
Svež podatek prečenja nas popelje na dolg in razgiban greben, kjer je iz gps sledi razvidno, da sta Peter in Tine dobro izkoristila pozno poletni dan na marsikje zelo izpostavljenem grebenu, kjer sta psihofizična pripravljenost plezalcev in voda v nahrbtniku še kako dragocena. Dolga in veličastna tura je začela s predela med Malo in Veliko Babo, končala je po 15 urah neprekinjenega plezanja na Velikem vrhu-Rombonu.
Peter Poljanec in Tine Cuder, 9. 9. 2021
Plezala sta 15 h, dolžina grebena je okrog 20 kilometrov s stalnimi vzponi in spusti, težavnost do IV stopnje. Na raztreskanem grebenu jima ni manjkalo poleg krušljive skale tudi nevarnih strmih trav.
Ves čas sta sledila grebenski rezi preko številnih vrhov nad strmo in globoko dolino Rezijo, na Visokem Kaninu, je zavil greben desno proti SV. Sledili so čudoviti zračni predeli grebena, z razdrapanimi podi na obeh straneh grebena in državne meje, najtežji del grebena je bil pred vzponom na Prestreljenik. S sedla Prevala sta nadaljevala po ostrem grebenu čez Lopo in naprej do Visoke Črnelske špice, kjer zavije greben preko Vrh Ribežnov, Prišne glave in naprej do Rombona. Zagotovo so pogledi na zadnjem delu grebena zelo veličastni, saj sameva dolina Možnice dober kilometer in pol nižje.
Več o plezanju; www.gore-ljudje.si/Oznake/Oznake/ALP/greben-kanina
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Marko Kern, Massimo Candolini, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Tine Cuder ...
