SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Pogorja/doline/gore: Veliki Lemež-2043 m, Mali Lemež-1899 m, Debeljak-1869 m, Velika Baba-2016 m, Velika Montura-1958 m, Veliki Šmohor-1939 m, Mali Šmohor-1944 m
Opis gore: Vrhovi okrog Krnskih jezer vabijo v svoja nedra gornike z različnimi potrebami in sposobnostmi, največ je nekaj dnevnih obiskovalcev planinskih koč, bližjih vrhov in lažjih planinskih poti. Njim ob boku so ljubitelji brezpotji, lovci, turni smučarji, umirjeni in začetniški plezalci, ki si na svoji alpinistični poti želijo prvih plezalnih izkušenj v nezahtevnih in varnih smereh in po možnosti dobro, urejeno izhodišče.
To gotovo ponuja Planinski dom pri Krnskih jezerih in Dom Klementa Juga v zatrepu (V Koncu) Lepene, ob rečici Lepenjica, ki izvira pod severozahodnim ostenjem mogočnega Lemeža in soseda Debeljaka. Dolina Lepene je ledeniškega izvora, nedolgo nazaj je bila še precej naseljena. Šest kilometrov dolga cesta pripelje v njen konec s križišča glavne ceste (Bovec - Vršič), okrog dva kilometra pod vasjo Soča. Do Planinskega doma pri Krnskih jezerih je s parkirišča ob domu V Koncu Lepene okrog dve uri hoje po označeni planinski poti, večinoma po gozdnatem svetu. Planinski dom pri Krnskih jezerih, kjer je križišče številnih planinskih poti, je zagotovo odlično izhodišče za razne aktivnosti po okoliških vrhovih in dobra povezava s Krnom, Komno, Triglavskimi jezeri … Zaradi poletnega obratovanja planinskega doma je tod največ obiskovalcev poleti in v zgodnji jeseni, ko zažarijo jesenske barve. Vseeno pa sta zima in pomlad, ko je večina rušnatih vrhov in strmin lepo zalitih s snežno odejo, tu pravi raj za turno smučanje, lažje plezanje in zimsko pohodništvo. Če imajo obiskovalci srečo, da je pozimi odprt planinski dom ali vsaj njen bivak, je veselje še toliko večje.
Na račun nekdaj zelo velikih pašnih planin (sedaj dela poleti le Pl. Duplje), lova, prve svetovne vojne, ki je imela tod veliko vojaštva in objektov, in kasnejša bližina italijanskih vojakov in objektov ob Rapalski meji, je težko reči, kod vse je bilo tod prehojeno in preplezano.
Od alpinističnih vzponov so v pričujočem zapisu omenjeni le vsi trenutno znani. Mogoče bo ta članek lahko pomagal, da se izve še za ostale, nam še neznane plezalne in zahtevne alpinistične smučarske smeri, ki jih bomo z veseljem dodatno uredili.
Kod vse so orali turni smučarji, je tod nemogoče opisati, saj je teren v bližnji in malo daljni okolici pravi raj zanje. Na svoje so prišli tudi jadralni padalci, med njimi je zagotovo največkrat dvignil krilo nad glavo legendarni Ferdo Golob. Z vrhov okrog Krnskih jezer je običajno sam ali v družbi redkih prijateljev velikokrat letel v bližino jezera, ali pa v zatrep Lepene.
Vsekakor zahteva gibanje po starih, marsikje že slabo vidnih stezah in brezpotjih dobro gorniško znanje, izkušnje in primerno plezalno opremo. Po besedah starejših obiskovalcev teh gora, so zadnji potresi marsikje poslabšali že tako ponekod zahtevne dele samotnih poti, grebenov ...
Glavni vir za ta članek je zagotovo plezalni vodniček Krnska skupina iz daljnega leta 1984, ki ga je uredil Edo Kozorog ob pomoči Davorina Žagarja, Petra Podgornika in Franceta Savenca.
