SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Veliki Vršovec (1856 m), stena nad Kopiščarjevo domačijo   :: Klasične smeri   foto :: Janko Humar

Veliki Vršovec (1856 m), stena nad Kopiščarjevo domačijo   :: Klasične smeri foto :: Peter Podgornik

Smeri: 10 Kopiščarjev prehod (Gamsje stečine in krajši skalni skoki), 11 Oldtimerji (VI+/IV-V), 12 Babilon (VI+), 13 Soška fronta (VI+), 14 PRC/PRC (VII-/VI), 15 Stopnice v nebo ( VII-), 16 Smer svete Barbare (VI), 17 Stara kurba ( VII-), 18 Smer za nore frike ( VI), 19 Črna lepotička ( V+/V), 19a Femme fatale ( VIII+/VI+), 19b Šišmiš ( VI+/V), 20 Rondoment (VI+/VI), 21 Mišji steber (V+/III-V), 21a Kozlovka ( V+/IV-V)

Opis: Kratka, zelo strma skalna stena dobesedno visi nad potokom Zadnjica/Krajcarca nasproti Kopiščarjeve domačije. Lazenje po okoliških strminah za potrebe preživetja je bilo generacijam Kopiščarjev od nekdaj v krvi.
Plezalci novega vala z Jankom Humarjem na čelu so sredi osemdesetih let začeli s temeljito raziskavo stene. Kmalu so ugotovili, da gre za fizično in psihično zahtevne smeri z včasih skopimi možnostmi za varovanje, zato je v nekaterih od teh smeri ostal po eden ali dva svedrovca. Kasneje so smeri ponavljali le redki, nekateri od njih so med skopimi razčlembami zaslutili možnost prehodov po strmih, od vode razjedenih ploščah. V drugi polovici devetdesetih let so nastale povečini v mejah starih smeri štiri nove, od spodaj navrtane smeri. Zamejski plezalec slovenskega rodu Erik Švab je ob pomoči različnih soplezalcev opremil prvo in verjetno najtežjo smer v steni. Posebno mesto si med temi plezalci zasluži Marko Čar, bil je eden redkih, ki je ponavljal stare smeri v steni in skupaj z Urošem Ruparjem speljal dve novi. Čeprav je smer Gorska roža ocenjena kot najtežja, je Kopiščarjeva smer za večino psihično bolj zahtevna. Med nepripravljenimi plezalci je največji bavbav prav Kopiščarjeva smer, ki jo tisti, ki so ji kos, visoko cenijo.

Dostop: Na močnem ovinku glavne ceste Bovec/Vršič zavijemo desno v dolino Zadnjice, malo naprej je parkirišče (pri znaku z jasnim sporočilom). Peš nadaljujemo še malo po cesti, tik pred Kopiščarjevo domačijo zavijemo desno, preko mosta čez potok Zadnjica/Krajcarca. Naprej čez senožeti v gozd in pod steno, okrog 30 minut.

Sestop: Večina smeri konča na široki gredini (Kopiščarjev prehod), po kateri lahko sestopamo (dol gledano levo, vse do njenega konca), mestoma zelo sitno.
Plezalci prvih smeri s srede osemdesetih let so uredili sidrišča za spuščanje po vrvi z gredine (pri skalni glavi, ki gredino prekine). Od tu spust po vrvi pod steno (vrv 2 x 50 metrov). Druga možnost je še naprej po gredini in spuščanje po vrvi preko dreves. Sidrišča za spust po dvojni vrvi so urejena tudi v območju smeri Gorska Roža in Harlekin.

Viri: Obstoječa literatura in arhiv urednika

Pri zbiranju podatkov so pomagali; Andrej Jež, Anže Čokl, Boris Štupar, Darko Podgornik, Davorin Podrepšek, Dušan Škodič, Edo Kozorog, Erik Švab, Franci Savenc, Gregor Kristan, Ivan Rejc, Iztok Ipavec, Janko Humar, Jože Makuc, Jure Črnic, Miro Fon, Mitja Gleščič, Peter Miška, Robi Rot, Rok Kurinčič, Silvo Karo, Tone Tavčar, Viktor Kravanja, Vili Kašca, Urh Primožič, Uroš Rupar, Vinko Črnic, Vojko Komac – Mota, Zvonko Kravanja, Zlatko Koren …

Uredil: Peter Podgornik