SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Kanjavec   :: SZ stena Kanjavca   foto :: Jože Mihelič

Kanjavec   :: SZ stena Kanjavca foto :: Iztok Tomazin

Kanjavec   :: SZ stena Kanjavca   foto :: J. Humar-P. Podgornik

Smeri: 0 Pot Mire Marko Debelakove (. Trentarski lovci so dobro poznali tudi prehod po polici imenovani ˝Skozi rižo˝), 1 Smer Debelakove (III), 2 Ceklinova smer ( III-IV), 3 Pomladna smer (V-/III), 4 Uporniška smer (IV+/4), 5 Slap v Kanjavcu (IV+/4+), 6 Desna varianta Uporniške smeri (IV/2), 7 Steber poletnih rožic (V+/III-IV), 8 Trojna zajeda (V+)

Opis: Vsem, ki jih morda zanima nekdanja zgodovina Trentarjev in takratnih turističnih obiskovalcev gora, prilagam nekaj uporabnega gradiva za lažje razumevanje velike Kanjavčeve stene v zatrepu doline Zadnjica.

. Duhovnik Jože Abram – Trentar (slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva v Trenti, * 2. februar 1875, Štanjel, † 22. junij 1938, Ljubljana), je opisal v PV iz leta 1904 članek ˝Iz Trente na Triglav˝. Z gorskim vodnikom Andrejem Komacem – Moto iz Trente sta se oktobrskega dne leta 1903 med prvimi povzpela po ravno urejeni poti čez Komar, ki je bila do takrat znana le domačim lovcem. Oni so iz te, do takrat le njim znane poti, mestoma zavijali po gamsjih stečinah in kosmatih rebrih v nedra S in SZ stene in proti vrhu Kanjavca. Dobro zavarovana pot je postala leta 1903 dejansko tudi najkrajša pot za gorske turiste, ki so želeli do Doliča ali na vrh Triglava … glej opis; www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1904_07.pdf#page=3


. Dr. Henrik Tuma (slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec, * 9. julij 1858, Ljubljana, † 10. april 1935, Ljubljana) je opisal v PV iz leta 1929 članek o najvišji steni v Trenti ˝Severna stena Kanjavca˝, ki sta jo julija 1928 leta kot prva preplezala Edo Deržaj in Mira Marko Debelakova. Takrat vrhunska alpinistka M. Marko je članek o njunem vzponu odstopila dr. H. Tumi, ki ga je opisal januarja 1929 v PV. Avtorja te smeri naj bi bila po Tumovih besedah prva turista in edina, ki sta poleg Trentarskih lovcev preplezala to visoko in razgibano S in SZ steno Kanjavca … glej opis; www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1929_01.pdf#page=9


. Trentarski lovci so dobro poznali tudi prehod po polici imenovani ˝Skozi rižo˝, ki v zgornjem delu, pod skalnim delom vršne stene Kanjavca povezuje severni del mogočnega zidu z bližnjim Vodnikovim Vršacem in Prehodavci na zahodni strani velikega masiva. Ta prehod je bil leta 1961 urejen in zavarovana za gornike, imenovan ˝Pot Mire Marko Debelakove˝, v spomin na žensko, ki je v moški družbi poleti 1927 leta kot turistka prva preplezala to mogočno, okrog 1500 metrov visoko steno, do takrat znano le Trentarskim lovcem. Te večkrat podrte in ponovno zavarovane poti se drži tudi ime ˝Kanjavčeve police˝

.Dušan Škodič je aprila leta 2011 v članku o zanimivi zgodovini planinskih poti in objektov nad dolino Zadnjico zelo dobro opisal pot čez Drzni Komar in predrzno rižo ... glej opis; www.gore-ljudje.net/novosti/65010/

Dostop: Skupen za smeri od 1 do 6. Iz parkirišča v Zadnjici (706 m, rampa, križišče poti za Križke pode, Triglav, Kanjavec…), sledimo makadamski cesti do Planje (992 m) v zatrepu Zadnjice. Tu se razcepijo planinske poti levo proti Luknji in Doliču, desno skozi Zadnjiški dol proti Prehodavcem. Stena Kanjavca je pred nami, smeri dosežemo po skrotju in melišču, čas od 30 do 45 minut.

Sestop: Čez Hribarice na sedlo Dolič (Tržaška koča) in nazaj v Zadnjico. Tu imamo dve možnosti sestopa v Zadnjico. Hitrejša in bolj ispostavljena pot vodi skozi Komar, okrog 3 h. Daljša in položnejša pot pelje po pobočju desno proti Luknji. Ko pride na mulatiero, ki pelje iz Zadnjice proti Luknji zavije levo v Zadnjico, okrog 4 h.

Viri: Vsa obstoječa vodniška literatura in arhiv urednika.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Ante Mahkota, Franci Savenc, Igor Zlodej, Iztok Tomazin, Jaka Ortar, Jure Črnic, Janko Humar, Marko Kern, Matic Jošt, Miha Močnik, Mitja Gleščič, Tine Marenče, Zlatko Koren ...

Uredil: Peter Podgornik