SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: SZ stena Kanjavca, Zahodni vrh Kanjavca in Poprovec, JZ stena, Zob Kanjavca 2416 m, JV stena
Opis gore: Veličine Kanjavca ne moreš dojeti z bežnim pogledom nanj z ene ali druge strani. Šele ko ga opazuješ in vsaj malo spoznaš z vseh strani, ugotoviš, da gre za pravi masiv z več vrhovi, grebeni, stenami, značilnimi policami, grapami in blagimi pobočji.
Iz smeri Doliča je v vršnem delu gore, žal neznano kje, plezal Henrik Tuma, v svojem času neumorni raziskovalec naših gora.
Z vzhodne strani predstavlja lahko dostopno goro po označenih planinskih poteh z malim plezalskim biserom v obliki Zoba Kanjavca, kjer te po dolgem pristopu čaka plezanje v večinoma zelo dobri skali. Če zgleda poleti predel okrog Hribaric bolj pust in dolgočasen, sta zima in pomlad tu povsem drugačni. Čudoviti tereni za turno smučanje, povečini z zahodnega vrha Kanjavca nam odpirajo možnosti za dolge, užitkov polne spuste v eno od izbranih dolin.
Jugozahodno pobočje Kanjavca in Poprovca nad Prehodavci je zanimivo bolj v zimskem in pomladnem času, lažje plezalne smeri in zahtevni spusti krasijo ta predel masiva s prvim Triglavskim jezerom v vznožju.
Posebno mesto si zasluži severozahodno ostenje v zatrepu Zadnjice s spoštovanja vredno steno, ki od vstopa do vrha Kanjavca premore 1500 metrov višinske razlike. Gledano iz zatrepa Zadnjice se glavni (dvoglavi) vrh Kanjavca skriva pred tremi vrhovi, ki krasijo ostenje. Levi vrh je Glava za žlebom (2362 m), sredi je predvrh zahodnega vrha Kanjavca, desno pa mizast vrh Vršaca.
Nedvomno so v spodnjem bolj kosmatem predelu stene imeli nekoč glavno besedo Trentarji, ki so dodobra spoznali gamsje stečine vsaj do polic visoko v steni.
Po policah, po domače Skozi rižo, je med Prehodavci in Doličem speljana drzna, nevarna planinska pot, ki je zaradi izpostavljenosti, občasnih podorov, strmih snežnih jezikov in veličine ambienta primerna le za dobro opremljene in izkušene gornike. Pot je posvečena Miri Marko Debelakovi, plezalki, ki je skupaj z somišljeniki v letih med obema svetovnima vojnama orala ledino in premikala meje mogočega po do tedaj nepreplezanih stenah naših gora. Prav ona je v družbi z Edom Deržajem leta 1928 prva preplezala severozahodno steno Kanjavca, ki predstavlja najvišji zid v naših gorah. Še dve ženski sta v družbi soplezalcev sodelovali pri nastanku redkih novih smeri v tej mogočni steni, legendarna Nadja Fajdigova in Tamara Likar. Mlajša generacija plezalcev je z novo tehniko, ki omogoča težje plezanje po zaledenelih slapovih, spet privabila redke ljubitelje velikih sten v ta odročen konec.
Mogoče za plezalce na videz nezanimiva stena skriva v sebi še nekaj lepih možnosti za nove smeri in ponovitve. Zima ponuja v tej mogočni pregradi gotovo možnosti za dolge in naporne plezalne vzpone, ki so lahko odlična priprava za kaj večjega v najvišjih gorstvih sveta.
