SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Bovški Gamsovec (2392 m) in Zadnjiški Pihavec (2419 m)   :: Grebensko prečenje in stene Vrha nad Kamnom in Zadnjiškega Pihavca   foto :: Gorazd Gorišek

Bovški Gamsovec (2392 m) in Zadnjiški Pihavec (2419 m)   :: Grebensko prečenje in stene Vrha nad Kamnom in Zadnjiškega Pihavca foto :: Peter Podgornik

Bovški Gamsovec (2392 m) in Zadnjiški Pihavec (2419 m)   :: Grebensko prečenje in stene Vrha nad Kamnom in Zadnjiškega Pihavca   foto :: M. Lenarčič in 5rP

Smeri: 4a Ljubim zeleno ( IV+/III-IV), 15 Grebensko prečenje Bovški Gamsovec – Zadnjiški Pihavec (IV/II-III), 16 Smer na vzhodnem pobočju Pihavca (II - III), 17 Severozahodni raz ( IV-/II-III), 18 Dolfe mešano (VI-), 19 Grebensko prečenje Vrh Osojne krnice – Pihavec (V+/III-IV), 19a Smer Nedoh-Ceklin ( III), 20 Povezovalno plezanje vrhov okrog Kriških podov. ( Zanimivo povezanje sten in vrhov)

Opis: Pihavec je manj obiskan vrh, na katerega vodi zavarovana pot s Kriških podov. Bolj je priljubljen med ljubitelji brezpotji, ki se nanj podajajo iz smeri Belega potoka, Kriških podov, Zadnjice, Luknje… na vrh so prvi pristopili lovci in pastirji, prvi turist na Pihavcu je bil Julius Kugy skupaj z Andrejem Komacem daljnega 1882 leta.
Med plezalci je vrh priljubljen in običajno dosegljiv po ostrem severovzhodnem grebenu, ki pripelje z Bovškega Gamsovca.

Dostop: Za dostop pod zahodno in jugozahodno ostenje Pihavca lahko koristimo dve poti:

. Ena pelje iz Zadnjice proti Kriškim podom; ko pridemo mimo odcepa steze, ki zavije levo do lovske koče, gremo še malo naprej (do Na Utrci). Tam kjer se pot najbolj približa JZ steni Šplevte, zavijemo z nje desno in nadaljujemo preko rušja in skrotja pod steno, pod veliko votlino in navzgor po melišču Osojne krnice. Tu se dejansko sledi lovski poti, ki višje doseže sedle med Osojno krnico in Pihavcem, kjer levo/desno potekajo plezalne smeri, čas dostopa je okrog tri uri hoje... odvisno kje začne smer.

. S parkirišča po poti (steza vodi proti Luknji, Koči na Doliču, Prehodavcem) proti zatrepu Zadnjice; malo naprej od zadnje jase (Utro) zaviješ levo navzgor v strmo goščo, po neoznačeni, vendar shojeni stezi vse do ostankov Pl. Zajavor (1480 m). Nad njo naletiš na staro prečno lovsko stezo, med gorniki imenovano tudi Abramova pot, ki povezuje preval Luknjo s Kriškimi podi. Po njej nadaljuješ pod ostenjem Pihavca levo v smeri Osojne krnice in Šplevte, čas dostopa je okrog tri uri hoje... odvisno kje začne smer.

Sestop:
Po markirani poti z Zadnjiškega Pihavca do Kriških podov, okrog 1 h, do parkirišča v Zadnjici okrog 2.5 h.

Opombe: Dodano; 20.1.2024 -
.Med markirano planinsko potjo, ki vodi iz Trente - Zadnjice na Kriške pode, in na sedlo/preval Luknja, poteka del prečne lovske, neoznačene vendar vidne steze, katera sliši tudi na ime Abramova pot.

.Podatke o pozabljeni/spregledani smeri Nedoh-Ceklin (št. 19a), sta sredi januarja 2024 posredovala Edo Kozorog in Žarko Rovšček.
Iz skopih podatkov je razvidno, da sta avtorja smeri plezala v steni levo od PL. Zajavor (v vpadnici M. Pihavca), oziroma še bolj levo, nekje v vpadnici V. Pihavca (vse informacije so dobrodošle).

Viri:
Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Adrian Nelhams, Albin Kapitan – Kapetn, Andrej Erceg – Crni, Edo KOzorog, Franci Savenc, Gregor Piskar, Janez Kekec, Janez Toni, Jože Mihelič, Jože Rakušček – Cerkovnik, Marko Kern, Marko Makuc, Marko Prezelj - Mark, Matjaž Jeran, Miro Pogačar, Nejc Kurinčič, Radovan Lapanja, Tanja Menegalija, Tina Leskošek, Tomaž Jakofčič – Jaka, Viktor Relja in Žarko Rovšček…

Uredil: Peter Podgornik