SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Véverica, kolektivno ime vrhov (H.Tuma) v grebenu od kote 1894 do Trentskga Pelca   :: Trentski Pelc, S in SZ stena   foto :: Peter Podgornik

Véverica, kolektivno ime vrhov (H.Tuma) v grebenu od kote 1894 do Trentskga Pelca   :: Trentski Pelc, S in SZ stena foto :: Peter Podgornik

Véverica, kolektivno ime vrhov (H.Tuma) v grebenu od kote 1894 do Trentskga Pelca   :: Trentski Pelc, S in SZ stena   foto :: Peter Podgornik

Véverica, kolektivno ime vrhov (H.Tuma) v grebenu od kote 1894 do Trentskga Pelca   :: Trentski Pelc, S in SZ stena   foto :: B. Grapar in P. Podgornik

Smeri: 15 Smer z vzhoda (lahko), 16 Smer Rupar – Tepina (V/III - IV), 17 Trentarska smer (V/III-IV), 18 Pripravniška smer (V), 19 Smer Krušič – Oman (V/III-IV), 20 Smer Perko – Zaletel (IV/III), 21 Avrikelj (V/IV), 22 Severni raz (IV/III), 22a Živela samoiniciativa (VI+/V do VI), 23 Centralna smer (V+/III-V), 23a Rašiška poka (VII/III-V), 24 Direktna smer (IV/III), 25 Severozahodni raz (IV/III), 25a ROF (V/IV), 26 Jugozahodni greben (srednje težko)

Opis: Trentski Pelc je najvišji in najbolj izrazit vrh v tem trentarskem grebenu, ponaša se z najvišjo steno nad Zapodnom. Tuma je napisal, da leži vrh gore skoraj sredi velikega kroga alpskih velikanov. Ne premore nobene poti, zato mora obiskovalec računati z zahtevno hojo in lažjim plezanjem v izpostavljenem terenu. Najlažje je dostopen iz Srednje Trente po jugovzhodni strani, oziroma s planine Zapotok, preko Ribežniv in po jugozahodnem grebenu. Plezalno zanimiva stena nad Zapodnom ponuja smeri zmernih težav, ki niso preveč obiskane. Verjetno sta vzrok dolg dostop, včasih krušljiva stena in predvsem dolg sestop, ki zahtevata primerno znanje gibanja po zahtevnem brezpotju.

Dostop: Poznamo več možnosti dostopa;
a. Za smeri v levem delu severozahodne stene (od št. 15 do 21) uporabimo pristop iz parkirišča v Zapodnu (962 m) in naprej po stezi proti planini Zapotok. Za zadnjo domačijo zavijemo v zaprodeno grapo (Klonski žleb), po kateri prek skrotja in rušja dosežemo steno, okrog 1.30 h.
b. Za plezanje v centralnem in desnem delu stene (od št. 22 do 25) lahko koristimo dve možnosti pristopa. Po zadnjih izkušnjah s terena je priporočljivejši in manj naporen pristop po Klonskem žlebu, po katerem se vzpenjaš do mesta, kjer je v podstavku zarisana smer Perko – Zaletel (št. 20). Tam se na desni strani odpre nekakšna grapa, vendar greš desno ob njej in navzgor proti robu spodnje stene - podstavka (vseskozi se držiš bolj desnih prehodov). Lažje, toda izpostavljeno plezanje te pripelje do rušja, od koder se po stečinah približaš steni, okrog 2 h.
c. S parkirišča v Zapodnu (962 m) in naprej po markirani poti do planine Zapotok (1385 m). Od tu sledimo ostankom steze do melišča pod levim delom stene Srebrnjaka, kjer lahko naletimo na ostanke lovske steze, ki vodi skoraj vodoravno pod steno Ribežnov in Trentskega Pelca, okrog 3 h. Opomba: V kakšnem stanju je trenutno lovska steza oziroma njeni ostanki ni povsem znano.

Sestop: Plezalci koristijo običajno ti dve možnosti sestopa;

a. Z vrha lahko sestopaš v mejah Vzhodnega grebena proti Vratcom. Malo pred njimi ali z njih zaviješ desno – vzhodno navzdol v smeri proti lovski koči na Starem Utru.
Od tu lahko;
V smeri SV sledimo dolini Po dolu in navzdol do cerkve v Trenti, steza je poleti precej senčna in markirana z možici (z vrha do Pavra okrog 2.5 h).
Od lovske koče pa je možno navzdol po širši poti malo stran od zapuščene Pl. Berebica in mimo domačije Podskalar do glavne ceste v Spodnji Trenti (z vrha od 2.5 do 3 h).  

b. Z vrha lahko sestopaš po Jugozahodnem grebenu (26) na Ribežne in po eni od lažjih smeri (običajno po Tumovi) na planino Zapotok in po markirani poti v Zapoden, vsaj 3 h.

Viri: Arhiv urednika in vsa obstoječa vodniška literatura

Pomoč uredniku: Aleš Bardorfer, Blaž Grapar, Darko Podgornik, Darko Pretner, Franci Savenc, Gregor Blažič, Gregor Sluga,  Iztok Ipavec, Janez Rupar, Marko Gasparič, Milan Černilogar, Milan Velikonja, Zlatko Koren, Zvonko Kravanja...

Uredil: Peter Podgornik