SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Pelc za Rušo (2133 m), J stena, Zadnji Pelc (2317 m), JZ stena, Srednji Pelc (2338 m), SV stena, Veliki Pelc (2388 m), JV stena, Veliki Skutnik (2360 m), J stena, Veliki Skutnik (2360 m), S stena, Mali Skutnik (2215 m), J stena, Mali Skutnih, SV stena
Opis gore: Levo od postavnega soseda Pelca nad Klonicami se v smeri proti jugu spušča greben Pelcev, ki se pri Zadnjem Pelcu razcepi v dva kraka. Južni krak se nadaljuje proti sedlu Kanja, jugovzhodni krak se preko Pelca za Rušo počasi poleže v lažji svet med nekoč pašnimi predeli Velike planine na jugu in Srednjice na severovzhodu. Naravni amfiteater zapira na severu razvejan in zahtevnejši greben, ki se iz Velikega Pelca spušča preko Skutnikov, Grive in Vršaca v smeri Konja.
Sočna trava vzhodno ležečih pobočij je že od nekdaj Trentarjem služila kot odlična paša za drobnico, ki je poletje preživljala na planini Zapotok. Podkvasto oblikovan venec gora nad Srednjico je s krajšimi stenami in ostrimi škrbinami pomagal pastirjem varovati drobnico, da ne pobegne predaleč.
Markirana steza, ki pripelje iz smeri zavetišča pod Špičkom se vije po položnejših vzhodnih pobočjih nad planino Zapotok vse do sedla Kanja, odkoder lahko izbiramo kam se bomo podali.
Ne preveč težki in s sočno travo poraščeni grebeni so pravi raj za gamse, izurjene lovce in tiste ljubitelje brezpotji, ki se radi klatijo po samotnih koncih naših gora. Odmaknjene stene vrhov nad Srednjico so proti koncu prejšnjega tisočletja privabile redke plezalce, ki so tu, daleč stran od vsega, našli novo področje za svoje početje. Dolgi pristopi so plačilo za kasnejše uživanje v sicer krajših, ampak povečini lepih smereh v dobri skali.
Dostop v Srednjico:
Zagovorniki markiranih planinskih stez bodo na parkirišču v Zadnji Trenti (962 m) krenili po markirani planinski stezi v smeri zavetišča pod Špičkom. Na drugem razcepu steze nad Rutarsko Trento zaviješ levo in slediš še zmerom markirani, vzdrževani planinski stezi, ki pelje v smeri sedla Kanja pod Bavškim Grintavcem. Pod severnim pobočjem Vršaca se steza za nekaj časa strmo dvigne in spet položi na položnih pobočjih pod Srednjico. Tu je na nekaterih planinskih kartah narisana steza (nekoč so jo verjetno uporabljali pastirji), ki poteka pod južnim pobočjem Vršaca, prečka Srenjico ter nadaljuje v smeri Pelca za Rušo in preko Špičice proti sedlu Vrh Osojnika (Bavšica). Iz parkirišča v Zadnji Trenti do Srednjice je po besedah poznavalcev dobre 3 ure hoje.
Plezalci se povečini poslužujejo dostopa, ki poteka po slabo vidnih ostankih steze, ki se žačne v koncu Zadnje Trente. Pred grapo, kjer zavije steza za planino Zapotok v hrib, jo zapustimo in malo višje v gozdu poiščemo slabo shojeno stezo (skozi Greblo), ki ji sledimo skozi gozd in višje gori po zapuščenih pašnikih. Ko se steza višje izgubi v podih, hodimo naprej v smeri zatrepa Srednjice, kjer se nam stene pokažejo malo preden se jim približamo. Iz parkirišča v Zadnji Trenti dobre 3.30 h hoje.
Opomba: Pri zbiranju podatkov so imeli glavno besedo plezalci iz Cerknega, ki so v gorah nad Srednjico opravili večino plezalnih vzponov in nam tako približali čudovit, večini nepoznan del gora nad Zadnjo Trento. Njihova skromnost je neizmerno bogatstvo, ki ga poklanjajo vsem nam. Sodelovali so: Andrej Likar, Iztok Ipavec, Jože Makuc, Marko Makuc, Matic Jošt, Radovan Lapajna..... Ker je bilo področje nad Srednjico nepopolno poimenovano, so bili v veliko pomoč domačini iz Trente, Berti in Darko Pretner, ki sta mladost preživljala v sončnih strminah nad tedaj še živečo planino Zapotok, ter Vili Kašča in Zvonko Kravanja zaposlen v Triglavskem narodnem parku. Dodatne informacije je prispeval Marko Kern.
Neutrudna raziskovalca samotnih trentarskih sten Jože Makuc in Radovan Lapanja. Foto: Marko Makuc
