SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Skupina Špičje   :: Veliko Špičje, SZ stena   foto :: Matevž Lenarčič

Skupina Špičje   :: Veliko Špičje, SZ stena foto :: Oton Naglost

Smeri: 0 Prečenje stene (I-III), 1 Tumova smer (II-III), 2 Vzhodni greben (II-IV), 2a Kamenomet ((vmesna varianta)), 2b Pripravniška (xxx), 3 Poonegana ( VI+), 4 Prijateljska (V/III-IV), 5 Levi steber (V/III-IV), 5a Kekčeva smer (VII-), 6 Centralna smer (IV+/III), 6a Variante Centralne smeri (xxx), 6 b Zlatorogova smer (VI+/III-V), 7 Direktna smer (V+/III), 8 Sprehajanje (IV-V), 9 Jeglič-Ščetinin ( VI), 9a Izstopna varianta J/Š (VI), 10 Amaha ( V+/II-IV), 11 Kaminska smer ( III-IV), 12 Rutar-Brezavšček (II-III), 13 Zahodni raz (IV/III), 14 Stopnice na Komno (3/III), a Tumova smer (V+), b Skrita diagonala ( V+), c Desna spodnja varianta (VI)

Smeri (problemi): 01 Italijani-stara ?), 02 Italijani-nova Po skopih ustnih informacijah sta tržaška plezalca Babudri/Šain v 90. letih minulega stoletja plezala v območju)

Opis: Veliko Špičje je odmaknjena gora, ki visoko nad dolino Soče vabi ljubitelje manj obiskanih trentarskih sten, da v skalnih stolpih in grapah nad travnatim zatrepom Ravnega dola uživajo daleč stran od planinskega živžava. Milejši obraz kaže Gorenjcem na drugi strani gore proti dolini Triglavskih jezer in Prehodavcem, od koder vodijo na vrh zavarovane in markirane planinske poti. Kljub temu, da severozahodna stena ne ponuja najtežjih plezalnih ciljev, je ta Trentarska lepotica rezervirana za plezalce in ljubitelje zahtevnih brezpotji. Lep pogled na steno se ponuja iz krožne steze, ki se vije po dolini Ravnega dola do njenega konca in se nadaljuje do grebena pod Tumovo smerjo. Steza pelje levo med rušjem čez Griva, Plaski vršac (Plazjanski vršac), preko sedla Čez drt (možen sestop v Trebiški dol), proti Čistemu vrhu, od koder se vrne spet v smeri Dola pod plazmi.
Po znanih podatkih je steno prvi preplezal Henrik Tuma daljnega leta 1913, sledil je obisk tržiških plezalcev jeseni leta 1949, ko so bile preplezane tri nove smeri v osrednjem delu stene, leta 1967 so očitno lep jesenski vikend izkoristili jeseniški plezalci in pustili za sabo še tri nove smeri. V začetku sedemdesetih let sta svoje dodala brata Mihelič, prečila sta steno iz smeri Zadnje Lope, M. Špičja, V. Špičja in Vrha Labrje, vse do grebena, ki meji na Plaski Vogel. Kmalu zatem sta dodala novo težko smer A. Jeglič in P. Ščetinin. Tako je bila stena po svojih izrazitih stebrih, prepredenih s policami, končno plezalsko raziskana. Prišla je nova generacija plezalcev, ki je v zadnjih tridesetih letih dodala še nekaj novih smeri, opravila zahtevne zimske ponovitve in preko levega dela stene izvedla zahtevne smučarska spuste.

Dostop: Glavno cesto zapustimo v vasi Soča, od koder nadaljujemo še okrog 8 km po ožji cesti mimo naselja Vrsnik vse do vasi Na Skali. Rampa nam da vedeti, da bomo kljub cesti, ki pelje vse do Dola pod plazmi morali naprej peš (TNP). Tik pred vasjo Na Skali (višina okrog 1000 m) zavije na močnem ovinku desno še ena zaprta cesta, ki ji nekaj časa sledimo, potem pa sledimo stezi po gozdu, ki nas pripelje do stika ceste, ki se malo naprej konča ob značilnem balvanu pri potočku (Dol pod plazmi, višina okrog 1395 m). Steza pelje nekaj časa ob potoku navzgor, nakar pridemo na čudovito ravan imenovano Ravni dol (1460 m). Desno od nas se boči S stena Vrh Labrje, malo naprej pa nas čaka SZ stena Velikega Špičja, do katere pridemo preko travnatega zatrepa Ravnega dola in strmih melišč. Iz vasi Na Skali do pod stene Labrja ali Velikega Špičja traja pristop od 2 do 3 h, odvisno v katerem delu stene bomo plezali.

Opomba: Steza pod ostenjem Vrh Labrja in Lepega Špičja je ponovno prehodna.
Septembra 2020 je vetrolom z drevesi popolnoma zasul pot, ki pelje s konca makadamske ceste v Dolu pod Plazmi proti Ravnemu dolu.
Pot so v letošnjih mesecih očistili gozdni delavci, steza je sedaj spet prehodna.
(Julij 2021 - Gregor Sluga in urednik PMS).

Sestop: Plezalci običajno koristijo za sestop iz Velikega Špičja lažjo, Tumovo smer (št. 1), ki poteka na levi strani stene. Do nje pridemo po grebenski markirani poti, ki vodi iz vrha Velikega Špičja proti Prehodavcem (smer SV). Po približno 15 minutah hoje se znajdemo v globoki škrbini (tretja škrbina), od koder se na sever spušča strma grapa, ki jo na začetku razpolavlja oster greben. Dol gledano izberemo levi krak, po katerem v lažjem plezanju po občasno krušljivi kamenini, iščoč najlažje prehode, dosežemo po okrog 200 metrih travnato sleme, ki se naprej vleče v smeri vrhov proti Veliki Tičarici. Na primernem mestu zapustimo travnato sleme in se levo preko melišč spustimo proti Ravnemu dolu (z vrha okrog 1.30 h).
Možen je tudi sestop po markirani poti na Prehodavce (okrog 1.30 h) ali pa proti Triglavskim jezerom (okrog 1.30 h).

Opombe: Spusti z desko in smučmi: Po skopih podatkih je razvidno, da so bili opravljeni spusti v območju Tumove smeri, po grapi levo v vršnem delu stene (Goriški rob) in spodaj desno od Tumove smeri. Ker gre za zahtevne spuste, jih priporočam zares pripravljenim in opremljenim ljubiteljem te dejavnosti s predhodnim dodatnim informiranjem na spletu teh akterjev.

Uredil: Peter Podgornik