Smeri: 1 Cvičkova gaz ( III/M3)
Opis:
Vrhovi med Čistim vrhom in Malo Tičarico spadajo v sklop kopastih in večinoma z rušjem pokritih vzpetin v rahlo podkvasto zavitem grebenu, ki nikjer ne dosega višine dva tisoč metrov nad morjem. Ta ponuja na eni strani pohlevne strmine, gozdove in pašnike okrog ostankov Pl. v Plazeh, lahko dostopne po stezi ali malo daljši makadamski cesti z vasi Na Skali. Za vso to gorsko umirjenostjo stoji nad Ravnim dolom naravna katedrala stene Velikega Špičja in nižjih sosedov.
Čisto drugo podobo imajo ti pohlevni vrhovi na drugi, severni in severovzhodni strani, nad strugo reke Soče in Trebiščnice, od koder se ponosno dvignejo v strmih žlebovih, še strmejše poraščenih pobočjih in mestoma navpičnih skalnih stenah.
Kod so tod jagali stari Trentarji ni povsem jasno, nam znana plezalna zgodovina pa je tu začela pozimi leta 2016.
Gotovo je od omenjenih vrhov najbolj obiskan Čisti vrh, obiskovalcu ponuja čudovite poglede na vrhove nad Trento. Nanj je v poletnih mesecih mogoč nezahteven planinski izlet, pozimi pa zanimiv turni smuk (izhodišče vas Na Skali).
Manj je obiskov z doline Trebiščnice; s predela Korita pripelje lovska steza na sedlo Čez Drt, malo južneje od Čistega vrha (zahtevnejše - glej karto).
Viri: Uredniku so pri zbiranju podatkov o tem neznanem plezalnem področju pomagali; Borut Mežnarčič, Gusti Zorč in Zvonko Kravanja.
Uredil: Peter Podgornik