SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Skupina Špičje
stene: Zadnja Lopa, Malo Špičje in Goriški rob SZ stran Veliko Špičje, SZ stena Veliko Špičje, Jugovzhodna stran Vrh Labrje (2326 m) S stena Plaski Vogel SZ stena Travnik, S stena Travniški Rob, Planja in Kuk Med Čistim vrhom, Šnito, M. in V. Tičarico Na koncu, Leva stena Na koncu, Desna stena Grebensko prečenje Špičja - s Prehodavcev do Plaskega Kuka …smeri:
zemljevid:
Opis:
III/II, 10,3 km, 1400 m vzpona, čas odvisno do razmer in sposobnosti
Podatki o grebenu; Ocena najtežjih mest je med II in III težavnostno stopnjo. S Prehodavcev do Plaskega Kuka je greben dolg dobrih 10 km (10,3 km po gps-sledi), ponuja okrog 1400 višinskih metrov vzpona, čas prečenja je odvisen od razmer in sposobnosti (od 6 ur >> ?).
Je relativno nezahteven, kljub temu pa zahteva dobro psihofizično kondicijo, alpinistične izkušnje in primerno opremo.
Greben je bil v vseh letnih časih že mnogokrat prehojen/preplezan v obeh smereh, je zelo lep in bila bi prava škoda, da ni posebej predstavljen. Ves čas plezanja predstavlja SZ stran grebena lepe poglede čez stene, ki padajo z njega proti Trenti, na sončni JV strani vabi obiskovalce dolina Triglavskih - Sedmerih jezer
Smer poteka v mejah grebena, ki začne na SV strani Zadnje Lope (blizu križišča planinskih stez, južneje od Zasavske koče na Prehodavcih). Nadaljuje čez Zadnjo Lopo, ves čas sledi grebenu blizu planinske poti, ki pelje čez Malo Špičje, naprej se drži grebena čez Goriški rob in do najvišje točke na poti, ki jo doseže na vrhu Veliko Špičje (označena planinska pot zavije navzdol, malo pred vrhom V. Špičja, v smeri JV, proti Dolini Triglavskih jezer). S V. Špičja naprej predstavlja greben brezpotje z gamsjimi stečinami in mestoma sitnimi, izpostavljenimi plezalnimi predeli grebena. Sledijo vrhovi Vrh Labrje, Plaski Vogel in Travnik za katerim dosežemo Travniško škrbino. S škrbine se dvigne greben do vrha Travniški rob in pelje naprej čez vrh Planje do vrha Plaski Kuk, kjer se dejansko greben konča.
Posebej je izpostavljenih pet, nekoliko zahtevnejših delov grebena, gledano s smeri Prehodavci proti Plazkemu Kuku.
. Sestop z vrha Velikega Špičja, mestoma (II-III).
. Sestop z vrha Vrh Labrje (na tem delu grebena tičita dva klina in pomožna vrvica za spuščanje po vrvi, okrog 20 metrov), če nimaš vrvi lahko sestopiš z vrha malo nazaj in obideš ta del grebena po južnih vesinah (travnate police) in splezaš spet nazaj na škrbino – greben.
. Sestop z Malega Plaskega Vogla ... tam bi bil potreben tudi spust po vrvi okrog 15 metrov, vendar ni sledu o klinih. Rešitev je sestop in prečenje naokrog po travnatih policah na južni strani grebena.
. Vzpon na Srednji Plaski Vogel, plezanje s škrbine, okrog 25 metrov, ocena II-III.
. Sestop s Plaskega Vogla proti vrhu Travnik, mestoma II-III, vendar le, če se striktno držiš grebena ... ta del grebena se večinoma obide po poti, ki povezuje oba vrha, okrog 50 metrov nižje.
Dostop: S Trente ali s smeri Bohinja (jezerska stran) - glej zemljevid.
Sestop: S Plaskega Kuka (2019 m.n.m.) sledi sestop po brezpotju v smeri jug, proti Planini Za skalo, na višini 1510 metrov nad morjem, kjer stopiš na markirano Planinsko pot, po kateri lahko sestopiš v Trento ali pa proti Komni – glej zemljevid.
Opombe: Pri pripravi članka sta bila v veliko pomoč Milivoj Bučan in Peter Štefančič, ki sta greben prečila jeseni – 24. 10. 2021.
V primerjavi s številnimi velikopoteznimi prečenji, predstavlja greben Špičja le manjši biser v seznamu z opravljenimi in na srečo tudi ohranjenimi dejanji generacij plezalcev, ki so pisali zgodbe na grebenih
www.primorskestene.com/grebenska-precenja-gora-na-soncni-strani-alp/greben-tolminsko-bohinjskuh-gora
Viri:
Uredil: Peter Podgornik
