SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Razor (2601 m), Lešarjeva peč   :: Razor nad Krnico   foto :: Matjaž Ravhekar in 5rP

Razor (2601 m), Lešarjeva peč   :: Razor nad Krnico foto :: Peter Podgornik

Razor (2601 m), Lešarjeva peč   :: Razor nad Krnico   foto :: Peter Podgornik

Razor (2601 m), Lešarjeva peč   :: Razor nad Krnico   foto :: Peter Podgornik

Smeri: 1 SV greben (mestoma II), 2 Prečenje stene ( IV), 2a Petkin šiht ( VI+/V), 2b Ognjeni krst ( VI/V), 2c Just bite it ( VII/V-VI), 3 Totem ( III+), 3a Prvi program ( V+/IV-V), 4 Zlati prah ( III+), 5 Smer Juvan - Šteblaj (V+/IV), 6 Smer prijateljev (IV+/II do IV), 7 Hudičev rog (III/II), 8 Smer Svetelove (III), 9 Pega (II), 10 Smer po zajedi (V+), 11 Zverina (IV), 11a Vmesna varianta (V/IV), 12 Belak - Maležič (VI-/IV do IV+), 13 Canto barato (VII/VI), 13a Indijanka ( VI+), 13b Izstopna varianta Indijanke ( VI+/III-V), 14 Ježek (IV), 15 Kugyeva smer (II), 16 Korobidelj (IV/II do III), 20a Var. Kalteneggerjeve smeri (III/II), 17 Jug - Kajzelj (?), 18 Zimska smer (IV/III), 18a Labirint ( VI), 19 Med stolpoma (V/IV+), 20 Kalteneggerjeva smer (III/II), 21 Žalostinka (III), 22 Velika zajeda (V-/III do IV), 23 Kamniški jezik (IV+), 24 Kugyeva smer (desna) (III), 24a Var. Kugyeve smeri (III), 25 Dolgi jezik (III+/M4+), 26 Kollnitzova smer (III), 26a Var. Kollnitzove smeri (V/IV), 27 Herlecova smer (V-/IV), 28 Jugova smer (V/IV), 28a Zimska var. Jugove smeri (? zelo zahtevno), 29 Smer po počeh (VI), 29a Mala nočna glasba ( VI+/III-IV), 30 SZ in S greben (III/II), 31 Turn-Zvonik ( IV), 31a Turn-Zvonik (varianta) ( IV), 32 Italijanska smer ( +/-IV), 33 Igorjeva smer (IV), 34 Tropska melanholija ( V/IV), 35 Loški Janez ( V-/III-IV)

Opis: Šele, ko nekaj časa strmiš v to skalno gmoto nad Krnico, dobiš občutek njene veličine in razbitosti. Pred teboj stoji, ujeta med mogočne sosede, visoka in široka pregrada, med strmimi, razoranimi žlebovi ponuja stene v steni in stene nad steno.

V prispevku je zaobjeta stena Razorja, kot jo vidimo iz Kranjske Gore proti jugu. Pogled potuje preko doline Velike Pišnice, iz katere se v Klinu odcepi proti jugovzhodu dolina Krnica z istoimensko kočo. Mimo le-te pelje zavarovana planinska pot, ki se iz Kota v zatrepu doline vzpenja preko Kriške stene na Razor in njegove sosede.

Ker slovi bolj po krušljivi kot dobri skali, je stena deležna bore malo obiska, gotovo je primernejša v zimskem in zgodnjepomladnem času, ko so prehodi zaliti s predelano snežno odejo. Z boljšo kamenino se ponaša le del stene Razorjeve Šplevte ali Indijanca, kot jo nekateri kličejo.

V zatrepu Krnice, tam kjer zavije planinska pot levo v Kriško steno, sameva Kriški rob. Predstavlja skrajno vzhodni mejnik široke stene Razorja, s stražnemu stolpu podobno steno in izrazito razčlembo, ki se dviguje s Kota poševno desno navzgor, vse do SV grebena. Slabih tristo metrov in več so dolge smeri, ki se nizajo od Kriškega roba do očem skrite, vzhodne stene Razorjeve Šplevte. V območju njenega markantnega stebra, ob katerem se stena obrne proti severu, je najkvalitetnejša kamenina v celotni steni Razorja. Tod so iskale prehode generacije plezalcev druge polovice minulega stoletja.


Opozorilo 31.8.2023; zaradi oddaljenosti in nevidnega levega dela S. stene Razorja, je potrebno vedeti, da je vris smeri od št. 2. do št. 9. slabo viden, oziroma očem neviden-skrit. Plezalci si najdejo na spletu PMS potrebne podatke o teh smereh s kliki na omenjene smeri.

Že davno so levo od vpadnice vrha kranjskogorski in trentarski vodniki popeljali svoje varovance po najlažjem prehodu čez steno, vse do severovzhodnega grebena in na sam vrh Razorja. V mejah teh smeri je bil v času med svetovnima vojnama opravljen prvi zimski vzpon. Dobrih sto let pozneje je v območju smeri prvih plezalcev z Razorja privijugal prvi alpinistični smučar.

Plezalce je vedno vabil najvišji del stene, okrog vpadnice vrha; žal je tod svet najbolj razdrapan, krušljiv, poln grap in stolpov. Med slednjimi posebno izstopa zvoniku podoben Turn pod Razorjem, ki so ga včasih imenovali Cerkveni stolp, Zvonik ... Baje se je v tem delu stene nekoč več plezalo, žal je ostalo le malo dokumentirano. Malo več je zabeleženega o steni Malega Razorja, tu je znanih nekaj smeri mlajše plezalne generacije.

Stena Razorja se zaključi nad zatrepom stranske krnice, na območju Škrbine, najnižje točke severozahodnega grebena, od koder se svet strmo dvigne proti mogočnemu Prisojniku. Za več kot tristo metrov visoko steno pod Škrbino so včasih uporabljali ime Severna stena Mlinarice ali Škrbina v Zadnjem Prisojniku. Tod so Trentarji že davno prej nosili iz Krnice gamse, ki so jih uplenili gospodi v prepovedani-kranjski deželi. Gotovo niso za njimi zaostajali sposobni borovški-kranjskogorski vodniki in lovci, ki so imeli opravke na sončni strani grebena. Oboji so pripeljali v steno pod Škrbino tudi svoje varovance - gorske turiste, vodili so jih v vzponu in sestopu. Tem je kmalu sledil novi val samostojnih plezalcev, ti so v času med obema vojnama tod splezali najtežje skalne smeri v ostenju Razorja. V mejah le-teh je mlajši rod zagnanih plezalcev prva leta po drugi vojni večkrat preplezal steno pod Škrbino pozimi. Za zadnji dve novi smeri je poskrbela generacija plezalcev sedemdesetih let.

V času zahtevnega alpinističnega smučanja je stena privabila v svoja nedra ljubitelje zelo strmih smučin. Ti so jih po različnih smereh odvijugali z vrha Razorja do Krnice, proti Kriškim podom in v zatrep Mlinarice, vse do meja, kjer se začne čudoviti svet turnih smučarjev.

Klement Jug; Pred devetdesetimi leti je v stenah okrog Krnice preživel svoj zadnji plezalni teden Klement Jug, šele petindvajset let star, doktor filozofije, doma iz Solkana ob Soči. Samotni znanilec plezalne pomladi je pogosto sam ali v družbi Skalašev iskal možnosti za plezanje novih in vedno težjih smeri. S svojo filozofijo, fizično močjo in dejanji je postavil nove mejnike mogočega v stenah Julijskih in Kamniških Alp. Zadnjo, po njegovih zapisih najtežjo smer je tri dni pred usodno nesrečo splezal v steni pod Škrbino.


Več o njem (http://www2.arnes.si/~ksdvuga/jug/Alpinist.html).


Opomba urednika: Ko sem že imel pripravljen prispevek o smereh v steni Razorja nad Krnico, sem iz starih zapisov odkril, da je bil v vsej dosedanji vodniški literaturi spregledan vzpon, ki sta ga 18. 8. 1923 opravila Klement Jug in Vladimir Kajzelj. Dejansko je bil to prvi vzpon preko severne stene, ki se je končal na vrhu Razorja. Ostale dotedanje smeri so se zaključile na SV ali SZ grebenu, od koder so plezalci nadaljevali proti vrhu v mejah levo od S grebena.

Dostop: V koncu doline Velike Pišnice se v Klinu odcepi proti jugovzhodu dolina Krnica z istoimensko kočo. Mimo le-te pelje od Ruskega križa ali Mihovega doma na vršiški cesti urejena planinska pot, ki se iz Kota v zatrepu Krnice vzpenja preko Kriške stene na Razor in njegove sosede.

Zaradi raztegnjenosti stene sta pot in čas dostopa do izbrane smeri lahko različna – glej podroben opis pri vsaki smeri.

Opombe:
Dodano - avgust 2023; Dušanu Škodiču, neumornemu raziskovalcu alpinizma se lahko zahvalimo, da je pred nami obsežna predstavitev nam slabo poznanega plezalca Klodwig Tschada.
Ta je v letih avstro-ogrske monarhije (1910 do 1912) sam ali s soplezalci plezal v Julijskih in Savinjskih Alpah nove skalne smeri in opravljal takrat zahtevne ponovitve. Klodwig je bil po očetovi strani Madžar, po materini pa Slovenec.
Več o njem izvemo iz Škodičevega članka, ki ga najdemo v priloženi povezavi.
www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/klodwig-tschada

Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška in planinska literatura.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Ana Baumgartner, Anja Petek, Anka Vončina-Rudolf, Aleš Holc, Barbara Vitužlik, Benjamin Ravnik, Blaž Grapar, Boris Štupar, Boro Krivic, Boštjan Tomplak, Dušan Škodič, Edo Kozorog, Franci Savenc, Franček Knez, Gašper Pintar, Gorazd Gorišek, Igor Mezgec, Igor Škamperle, Ivan Rejc, Jaka Ortar, Janez Brojan-mlajši, Janez Gradišar, Janez Kekec, Janez Otrin, Jože Rožič, Jure Jeršin, Jure Vajs, Luka Plut, Maja Perko, Marko Humar, Marko Kern, Matija Maležič, Matjaž Ravhekar, Metka Nusdorfer Vuksanović, Michele Di Bartolomeo, Miha Kajzelj, Mitja Gleščič, Peter Mikša, Peter Pekovec, Primož Buh, Rado Kočevar, Silvo Karo, Tina Di Batista, Tone Tavčar, Urban Golob, Uroš Samec, Vanja Matijevec, Zvonko Kravanja, …

Uredil: Peter Podgornik