SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Kanceljni, Germlajt in Goličica
stene: Grebensko prečenje iz Goličice do Planje Podstenje Kanceljnov Kanceljni (2133 m), S stena Kanceljni, JV stena - nad Zadnjico Kanceljni (2133 m), Z stena Germlajt (2051 m), S stena Germljat, JV stena - nad Zadnjico Goličica (2108 m), S stena Goličica (2108 m) - Prednja glava, Z stena Goličica (2108 m), JV stena - nad Zadnjico Slapovi, snežne in ledne kombinirane smeri nad koritom Mlinarice – spodnja pobočja Kanceljnov in Goličicesmeri: 1 Grebensko prečenje (IV/III)
zemljevid:
Smeri: 1 Grebensko prečenje (IV/III)
Opis: V mejah omenjenega grebena so nedvomno prvi plezali lovci iz Trente, ki so tod že od nekdaj pasli gamse. Zelo dobro so poznali njihove prehode, ki so jim drzno sledili bodisi iz Zadnjice ali Mlinarice. Lovci in gamsi so se izogibali zahtevnim skalnim preprekam, se po potrebi spustili globoko na eno ali drugo stran grebena in se ob primerni možnosti spet vrnili v območje grebena.
Prvo registrirano grebensko prečenje so opravili plezalci iz Jesenic, ki so prišli v petih urah naporne hoje in lažjega plezanja iz Vršiča. Dostopili so do škrbine med Germlajtom in Goličico, kjer je že od nekdaj potekal lovski prehod. Od tam so se najprej povzpeli desno na vrh Goličice in se po isti smeri vrnili v škrbino ter iz nje nadaljevali po gamsjih stečinah in logičnih razčlembah po in ob grebenu v smeri proti Planji. Jeseničani so se posvetili zahtevnejšim skalnim predelom do četrte težavnostne stopnje, ki so se jim gamsi in lovci izogibali. Kot prvi so preplezali zahteven grebenski stolp med Kanceljni in Planjo.
Sledil jim je med plezalci malo znan ljubitelj samotnih grebenov in sten, planinski samotar Marjan Prevec, ki je greben preplezal iz smeri Kukle preko Goličice, Germlajta, Kanceljnov in naprej preko zahtevnega stolpa proti Planji in Razorju. Zapis na porumenelem kosu papirja, ki ga je naveza Avčin, Dolar in Jeglič našla na vrhu Goličice jeseni 1960 leta priča o njegovi prisotnosti na Goličici (22. 8. 1956), kar je potrdil Avčinu in soplezalcem stari alpinist Poljanec, oskrbnik koče na Kriških podih. V kočo je samotni plezalec prišel v noči med 24 in 25 avgustom, po večdnevnem plezanju po omenjenem grebenu, kjer so ga najbolj zadržale neke zahtevne police na mlinariški strani. Žal je za večini neznanim skrivnostnim planinskim samotarjem in samohodcem kmalu zatem izginila vsaka sled.
Naveza Avčin, Dolar in Jeglič je greben najprej ponovila približno tako kot predhodniki. Želja po novem in nedotaknjenem pa jih je v letih naprej gnala po sami rezi grebena, kjer je bil najtrši oreh prav Veliki stolp Kanceljnov, ki so ga pozneje uspeli preplezati.
Očitno so Avčinovi zapisi mikali tudi mlajše plezalce, ki so med naslednjimi ponovitvami plezali večinoma po grebenski rezi iz smeri Goličice do Planje. Naveza Aljaž Simonič – Ali, Franc Jeromen – Frene in Janez Rupar je v dneh od 6. do 8. februarja leta 1971 opravila prvo zimsko ponovitev celotnega grebena, ves čas po grebenski rezi.
Viri: Arhiv urednika in razpoložljiva vodniška literatura.
Pomoč: Dejan Koren, Franci Savenc, Gregor Kresal, Janez Duhovnik, Janez Rupar, Jože Makuc, Jure Črnič, Marko Makuc, Matevž Kramer, Milan Černilogar, Milan Velikonja, Peter Poljanec, Rok Stubelj, Zlatko Koren, Zvonko Kravanja
Uredil: Peter Podgornik
