SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 1 Tožbar – Kugy (2-3 h Anton Tožbar in Julius Kugy), 2 Centrana smer (III/4), 3 Raz iza Kanje (II-III), 4 Tepkovec (III+), 5 Krivic, Dobrin, Župančič (II), 5a Zakrivljeno palico v roki ( M4+), 6 Tonačeva (II-III), 7 Zimska varianta ( 45°)

Opis: Dodano - januar 2024; 
Severno-zahodna stran Bavškega Grintavca je prepredena z strmimi razi in številnimi grapami. Dominira nad nizko dolino Bavšica; pot do nje vodi najprej skozi strmo dvigajoči in poraščen gorski svet, nad katerim prideš v teren trav, melišč, snežišč...


Eden od zgornjih treh posnetkov (zimski) prikazuje plezalne smeri - rdeča barva, smeri spustov alpinističnih deskarjev in smučarjev pa modra barva.

Dostop:
Po planinski poti, ki pelje iz doline Bavšica na Bavški Grintavec: steza se dviguje mimo zapuščene PL. Bukovec in navzgor v smeri špičaste Kanje. Na območju le-te, oziroma nižje poiščeš izbrano smer plezanja, smučanja... Čas pristopa je okrog 2.5 h, vzpona do področja Kanja je okrog 1000 metrov - glej mapo.

Sestop:
Z grebena ali vrha je na razpolago več možnosti sestopa – glej mapo; do izhodišč te čaka okrog +/- 1800 metrov sestopa in kar nekaj ur hoje - odvisno od razmer in izhodišča (najkrajši sestop pelje z vrha v Bavšico ali pa v vas Soča).

Opombe: Verjetno najdaljša drsalnica v primorskih gorah - z dobrim koncem.
Pred leti je zimskemu obiskovalcu (Jožko Mihelič – Mhelč iz Bovca) zdrsnilo na grebenu med B. Grintavcem in M. Grintavcem. Odpeljal se je daleč v dolino preko SZ ostenja in se ustavil, gor gledano, v grapi, desno od Planine Bukovec (okrog 50 m nižje od koče). V toboganu je premeril okrog 950 m višinske razlike, pot zdrsa pa je bila dolga okrog 1800 m.

Severozahodno ostenje Bavškega Grintavca ponuja poleg plezalnih vzponov odlične pogoje ljubiteljem zahtevnih spustov s smučarsko desko in na smučeh.
Deskanje in smučanje po zgoraj označenih smereh zahteva vrhunsko obvladanje te dejavnosti in ni primerno za večino turnih smučarjev, ki v zmerom večjem številu zahajajo pozimi in spomladi uživat po belih strminah.

Seznam spustov: 
 1. Grapa med Bavškim Grintavcem in Malim Grintavcem, (VI-), 700 m
 Marko Čar in Simon Čopi, april 1992
 2. Steber Malega Grintavca, 53/40-50°,VI-, 450 m
Marko Čar in Simon Čopi, 31. 3. 1994
1. P: Davo in Drejc Karničar, Marko Čar in Simon Čopi, april 1994
 3. Žirovska smer, grapa desno od stebra Malega Grintavca, (V+), 550 m
Marko Čar in Simon Čopi, 30. 3. 1994
Znana P: Primož Vrhovnik, 25. 4. 2006                              
 3. a, Zgornja varianta, Marko Čar
 3. b, Leva varianta Žirovske smeri, V+, 550 m
Primož Vrhovnik, 25. 4. 2014
Smer je v celoti napeta, ponuja nekaj ozkih prehodov, vse skupaj je precej zračno-izpostavljeno. Gledano v stopinjah; 48°/52°, mestoma malo več.
Spodnji del je skupen z Žirovsko smerjo s katero ima tudi enako oceno. Malo pred sredino stene jo zapusti in nadaljuje levo po lepih prehodih. V zgornji polovici preseka Tonačevo plezalno smer, malo višje še alpinistično-smučarsko smer Steber M. Grintavca s katero se spet zbliža na vrhnjem grebenu.

 4. Leva Brdarska grapa, (IV), 450 m 
Marko Čar, 30. 3. 1994
 5. Desna Brdarska grapa, (IV-) 450 m,
Marko Čar, april 1994
 6. Zamujena smer, (V), 650 m
Andrej Terčelj in Borut Črnivec, 30. 4. 1994



Pogled na ostenje Bavškega Grintavca s smermi spustov iz arhiva Simona Čopija                Foto: Simon Čopi

Viri: Pri zbiranju podatkov za smeri v SZ steni so pomagali: Boro Krivic, Iztok Ipavec, Jaka Ortar, Jelko Flajs, Marko Kern, Marko Koren, Primož Vrhovnik, Simon Čopi,  Sebastjan Domenih,Tone Sazonov - Tonač, Vid Dakskobler...

Uredil: Peter Podgornik