SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Opis: Po dolgem pristopu iz Bavšice po dolini Bala nas markirana pot pripelje na preval Čez Brežiče. Če na prevalu zavijemo desno, nas pot pelje skozi izrazit usek v grebenu, imenovan Škrbina za Gradom (Čez Drn). Pred nami se odpre svet proti Trenti, desno od nas pa se dviguje zahodni greben proti vrhu Pelca nad Klonicami (trentarsko Pinja). Tu se dejansko začne prečenje grebena Pelcev, ki se v nadaljevanju vleče južno preko rajde vrhov proti Bavškemu Grintavcu. Greben spušča od sebe številne grebenske krake, pod katerimi je bilo nekoč po raznih dolih in krnicah slišati meketanje drobnice in žvižge pastirjev z obeh dolin. Nižje ležeče planine so pomenile kruh skromnim domačinom Bavšice in Trente. Po starih zapisih sodeč, so bili lovci in pastirji tisti, ki so prvi prešli ta slikovit in velikokrat oster greben.
Dostop: Iz Bavšice sledimo markirani poti (skozi dolino Bala), ki pelje na sedlo Čez Brežiče. S sedla sledimo desni poti, ki vodi preko Škrbine za Gradom in naprej proti Trenti, okrog 4 h..
Sestop: Na sedlu Čez Lužo naletimo na ostanke pastirske steze, ki ji lahko sledimo (najprej zahodno) okrog vrha Šmihela proti planini Bukovec nad katero naletimo na markirano pot proti Bavšici, okrog 2.5 h.
Če se s sedla Čez Lužo spustimo po ostankih pastirske steze jugovzhodno, kmalu dosežemo markirano stezo, ki preko sedla Pr farjeh (sedlo Kanja) povezuje Bavšico in Trento. Do vsake doline nas čaka vsaj dve uri hoje.
Opombe: Gre za dokaj zahteven greben, kjer je potrebno obvezno imeti dovolj izkušenj in primerno opremo za gibanje v izpostavljenem svetu. Računati moramo na različne vrste terena (sneg, skala, zemlja, trava, ruša, krušljivi predeli …), različne težave in svet brez velikih možnosti umika. Nekateri ga zmorejo brez uporabe vrvi in druge navlake, kar pa nikakor ne pomeni, da te opreme ni potrebno nositi na tako turo, kjer nas zmerom lahko čakajo razna presenečenja. V času, ko je bila vrv redkost in jo marsikdo sploh ni imel je bilo iskanje gamsjih prehodov na grebenu edina možnost, da si ga lahko preplezal.
Ocena skalnih predelov se giblje med III/II. Strme trave, ruša, včasih vlažna zemlja in vse ostalo pa je posebna poslastica, ki jo vsakdo razlaga po svoje. Dolžina opisanega grebena je okrog 4 km. Greben se povečini pleza v nasprotni smeri, baje je celo bolj priporočljivo (obstajajo pisni viri Henrika Tume, novejši vodnik Grebeni slovenskih gora, avtor Milenko Arnejšek – Prle, in pa spletni zapisi Mariana&Marko …).
Sam sem ta greben prečil delno sam ali v družbi različnih soplezalcev v smeri, kot sem ga opisal, neznan mi je le predel med Špičico in Zagorelcem. S prijateljem Milanom Velikonja sva po plezanju nove smeri v vzhodni steni Pelca nad Klonicami nadaljevala po grebenu do mesta, kjer se odcepi proti sedlu Vrh Osojnika jugozahodni krak, ki sva mu sledila po grebenu Pihavcev do Gornje Bavšice (zelo lepa kombinacija).
Greben je bil plezan tudi pozimi, kar predstavlja še poseben izziv.
15. in 16. 3. 1974 sta verjetno prva pozimi prečila greben Boris Krivic-Boro in Danilo Cedilnik-Den. Začela sta v Škrbini za Gradom, sledil je greben vseh Pelcev, Nizki vrh, Špičica, Skutnik, Veliki Jelenk, Zagorelec, sedlo Čez lužo, Šmihelovc, končala sta na sedlu Kanja.
18. 1. 2012 je prečil del grebena Andrej Erzeg. V dvanajstih urah je prišel iz Bavšice po dolini Bala do sedla Čez Brežiče, naprej do Škrbine za Gradom in čez vse Pelce do Niskega vrha. Od tam je sestopil v dolino Bala, in naprej proti Bavšici.
Viri:
Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov mi je bil v največjo pomoč domačin iz Bavšice in dolgoletni prijatelj Jelko Flajs. Pomagali so še: Andrej Erceg, Boris Krivic-Boro, Darko Komac, Davorin Bastjančič, Jože Makuc, Marko Kern, Zlatko Koren…
Uredil: Peter Podgornik
