SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Jugovzhodna stran Loškega grebena   :: Stador (2025 m)   foto :: Peter Podgornik

Jugovzhodna stran Loškega grebena   :: Stador (2025 m) foto :: Peter Podgornik

Jugovzhodna stran Loškega grebena   :: Stador (2025 m)   foto :: Rok Stubelj

Smeri: 1 Beštija (VII-/VI+), 2 Oj, mladost ti moja (VI+/VI), 3 Septembrske borovnice (VI+/V), 4 Desna zajeda (V+), 5 Poglej in se zadeni (VI), 6 Nemara (V+/IV+), ( )

Opis: Vzhodna stena Stadorja nad Balo je dolgo čakala na obisk prvih plezalcev. Še pred nekaj desetletji so se okrog nje in na južnih travnatih pobočjih, kjer je nekoč potekala pastirska steza na vrh Stadorja, pasle le črede gamsov in drobnica iz Bavšice. Redki plezalci, ki so povečini utrujeni sestopali po dolgem plezanju v Loški steni, so nekako prezrli to kratko steno sredi razgibanega gorskega sveta.
Domačini so koristili tudi pristop s smeri Predelna (preval med Briceljkom in Stadorjem), ki poteka po severnih travnatih vesinah rame po kateri dosežeš vrh Stadorja.
V zadnjih dveh desetletjih pogost obiskovalec Loškega gorovja, Tadej Golob, je v družbi različnih soplezalcev verjetno prvi potipal to samotno in kompaktno steno. Sedaj je v steni več smeri in variant, gotovo pa je še prostora za tiste, ki si žele novih težjih smeri.
Sončna lega omogoča, da je stena hitro kopna in primeren cilj za pozno pomladno uživanje v dobri skali, daleč od vseh dobrin civilizacije. Položni travnat in rušnat svet pod steno kar sam vabi, da tam preživiš noč pod milim nebom.

Dostop: Sledimo markirani poti, ki vodi iz konca Bavšice skozi zaselek Logje in navzgor po dolini Bala, mimo lovske koče in navzgor vse do sedla Čez Brežice.
Hodimo mimo ostankov planine Bala, ki je delovala do leta 1968, višje gremo mimo lovske koče (nekoč planina Bala-1950 m.n.m.). Preden pridemo nad kočo iz gozda v širšo ravan imenovano Jezerca, zavijemo levo na slabo vidno stezo, ki je bila nekoč glavna pastirska in nekaj časa tudi markirana steza proti Gorenjemu Lepoču in Briceljku. Sledimo stezo po strmem gozdu (Zorcev rob - Pr sounici), ki se občasno izgublja med podrtim drevjem. Kjer ni steze, iščemo prehode po travnatem brezpotju in skrotju vse do pod SV stene Stadorja, okrog 2.5 h.

Sestop: Z roba stene prečimo proti desni (v smeri vrha), dokler se na desni ne odpre strm travnat žleb. Do njega sestopimo z grebena po strmi travnati polici, ki nas pripelje do mesta od koder se spustimo po vrvi (urejen spust na dveh klinih), potem sestopamo po strmih travah navzdol pod steno. Mogoče je tudi spuščanje po vrvi v območju smeri št. 5, akterji pa pravijo da je dokaj akrobatsko.

Opombe: Brezpoten dostop iz Bale pod V steno Stadorja poteka v stilu raziskovalnih stezosledcev; poleg fotografije z vrisanimi smermi v steni Stadorja je tudi fotografija z vršnim delom stene, kjer je označen sestop, na Sidartini karti pa je približen potek steze.

Obstoječi opisi in skice smeri o steni Stadorja so večinoma iz spletnega arhiva, ki ga je uredil Štefan Mlinarič.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura

Pri zbiranju podatkov mi je bil v največjo pomoč domačin iz Bavšice in dolgoletni prijatelj Jelko Flajs. Pomagali so še: Darko Komac, Davorin Bastjančič, Jože Makuc, Marko Kern, Rok Stubelj, Štefan Mlinarič, Tadej Golob, Zlatko Koren…

Uredil: Peter Podgornik