SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Matajurski vrh 1936 m   :: Jugovzhodna stran   foto :: Janez Javoršek

Matajurski vrh 1936 m   :: Jugovzhodna stran foto :: Tadeja Črv

Smeri: 1 Smer za Mirjam (III/II do III), 1a Skriti žleb (II-III), 1b Naključna smer (IV-/II-III 120 m ), 1c Varianta po kaminu ( III-), 2 Jugovzhodni raz (IV/III), 3 Vzhodni raz ( III+/II do III), 3a Varianta (V raza) (III), 4 Kunigunda (45°), 5 Rušnata smer (III+), 6 Južna grapa ( III+), 7 Lucky Luka (II)

Opis: Edina stena v pričujočem prispevku o Matajurskem vrhu, ki gravitira jugovzhodno in ima izhodišče iz sosednje vasi Stržišče. Gozdna cesta nas iz doline zapelje visoko v svet poznan lovcem in ljubiteljem brezpotji. Plezalci in alpinistični smučarji so tudi tu našli nekaj zanimivih linij. Verjetno je bil prvi v njej pokojni Marko Kogoj, mladi obetavni plezalec iz Stržišča, ki je ob jutranjem pogledu v Peči pobožal domačo goro. Svoj delež so v prvi polovici osemdesetih let minulega stoletja dodali cerkljanski plezalci in alpinistični smučarji sedanje generacije.

Dostop: Dober kilometer iz Hudajužne navzgor po Baški dolini se levo odcepi cesta proti vasi Stržišče (piše tudi Znojile). Po začetni strmini se cesta položi in pride iz gozda na plano; na ostrem levem ovinku prvič zagledamo vasi Stržišče in Kal (tam je tudi klopca, ki je idealno mesto za ogledovanje smeri med Četrtom in Črno Prstjo). Približno 120 metrov za ovinkom pa zavije levo navzgor gozdna cesta, po kateri se lahko pripeljemo visoko pod izbrani cilj (glej karto). Na nekaj križiščih (razcepih) se držimo najbolj vozne ceste, ki vodi navzgor. Malo nad višino 1000 metrov se prične cesta vzpenjati v dolgih serpentinah (8 jih je), s sedme (okrog 1320 metrov) je dostop do stene najkrajši. Sledimo vlaki, ki vodi s serpentine proti zahodu in se kmalu vzpne po poraščenem rebru. Na višini okrog 1400 metrov je vlake konec, nadaljujemo po rebru in sto metrov više stopimo na prečno pot od lovske koče na Saneku (1410 m) proti Bizlam in naprej v Rut. Po tej poti proti zahodu v nekaj minutah pridemo v vpadnico smeri na JV strani Matajurskega vrha.

Sestop: Plezalci običajno koristijo za sestop smer Kunigunda in grapo spodaj, v poštev pride tudi območje Rušnate smeri oziroma Južne grape ali pa še najbolj položen sestop s sedla med Matajurskim vrhom in Poljanskim vrhom naravnost navzdol, kjer tik nad rušjem naletimo na pot.

Viri: Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Bogdan Brišar, Bogdan Jež, Bogomir Humar, Borut Črnivec, Boris Sedej, Cveto Zgaga, Darko Podgornik, Davorin Žagar, Edo Kozororg, Ivan Čufer, Jaka Ortar, Janez Javoršek, Janko Humar, Jože Makuc, Jožko Daskobler, Iztok Ipavec, Luka Ambrožič, Marko Gasparič, Marko Leban, Marko Makuc, Milan Velikonja, Milko Lesjak, Miranda Ortar, Miro Fon, Peter Mežnar, Radovan Lapanja, Rok Kurinčič, Simon Markočič, Tone Črv, …

Uredil: Peter Podgornik