SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Peči nad Grantom in Rutom
Matajurski vrh 1936 m
Seznam sten: Jugozahodna stran Jugovzhodna stran Južna stena zemljevid:
Stene: Jugozahodna stran , Jugovzhodna stran, Južna stena
Opis gore: Ko se od globoko spodaj, iz Baške doline pripelješ po strmi in ozki cesti ob vodotoku Koritnica proti vasici Rut, sredi katere kraljuje poleg vaške cerkve ogromna stara lipa, se ti zdi, da si prišel v drugi svet. Naenkrat je konec neke utesnjenosti, pred tabo se odpre gorska ravan z urejeno vasico na robu travnikov, obdanih z bukovim gozdom, ki se dviguje in nadaljuje z gosto rušo vse do pod roba, kjer se bleščijo skalne peči. Številne strme grape se dvigujejo med rušo vse do travnatih strmin vrhnjega slemena.
Počutiš se kot v polovični areni: levo zadaj se skriva Rodica, najbolj izstopa Novi vrh, sledi malo nazaj potisnjen Raskovec in desno masiven Matajurski vrh.
Po makadamski cesti med Grantarskim in Rutarskim gozdom se lahko hitro približaš izbranim ciljem, drugo možnost ti ponuja planinska pot iz Ruta proti Rodici.
Matajurski vrh predstavlja najmasivnejšo goro V Pečeh nad Grantom in Rutom. Pobočje na sončni stani, pod vrhnjim grebenom Tolminsko Bohinjskih gora, objema v obliki polmeseca jugozahodno, južno in jugovzhodno lice gore, ki se ponaša z dvema vrhoma. Najvišji vrh – vzhodni - je pomaknjen že malo desno nazaj, laže je dosegljiv iz vasi Stržišče. Zahodni ali Mali Matajurski vrh dominira nad Rutom, med domačini, nekdanjimi priseljenci iz Tirolske, se še včasih sliši zanj ime Kleine Hochkobl . Za njim, na Katedrali, stoji v manjši dolinici velik lesen križ, postavljen v spomin na župnika Vinka Kobala. Označena planinska pot poteka na severni strani gore, povezuje vrhove na vzhodni in zahodni strani grebena.
Kopen izgleda vrh dokaj poraščen, kar tudi dejansko je; nad gozdno mejo se bohoti gosta ruša v vedno hujšo strmino, vse do vrhnjega grebena. Med krajšimi skalnimi stenami in rušo se skrivajo grapasti jeziki, ki se pozimi spremenijo v vabljive snežne žlebove - raj za plezalce in alpinistične smučarje. Zahodno od najvišjega vrha in malo pod grebenom stoji krajša skalna stena (Južna stena) s številnimi smermi.
Na pogled nezahtevne smeri ne smejo preslepiti tistih, ki se šele podajajo v podobne situacije. Poleg vzpona je potrebno razmišljati tudi o sestopu, ki je neveščim plezanja navzdol lahko sila zoprn in nevaren. Posebno pozornost je treba posvetiti snežnim razmeram, grebenskim opastem, sončni legi …
Kot za ostale stene v tem prispevku, sta tudi tukaj imela na začetku plezalne ere vodilno vlogo brata Humar, saj jim je to skoraj hišna gora. Kmalu pa so vzeli v zakup ta del Peči cerkljanski plezalci (izstopali so: Jože Jeram, Milan Černilogar, Tone Črv …), ki so plezanju po snežnih žlebovih dodali še skalne smeri v krajši steni pod vrhnjim grebenom. V skrajno desnem, že skoraj vzhodnem delu gore, je bil aktiven Marko Kogoj iz Stržišča. Poznejše generacije cerkljanskih plezalcev (Marko Leban, Radovan Lapajna …), pa še zmerom najdejo v njim tako ljubih Pečeh prostor za nove skrite linije. Plezalnim so se pridružile smeri alpinističnih smučarjev, med katerimi izstopajo Bogdan Jež, Jaka Ortar, Luka Ambrožič …
