SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Jugovzhodna stena
Opis gore: Razbrazdan s strmimi grapami in skalnimi razi, prepreden s policami in bogato poraščen, stoji Šoštar kot mogočni stražar, ki nemo bdi nad kraji v severovzhodnem koncu Baške doline. Videz nedostopnosti mu daje globoka struga Kacenpoha ali Mačjega potoka, ta se pod poraščenim Ranskoblom (734 m), južno od domačije Kacenpohar razcepi v dva kraka, ki ga objemata vse do vrhnjega grebena. Levi krak, za domačine Povdnarjeva grapa, brani dostop do Šoštarja z globoko grapo na zahodni strani, ta se višje razcepi v več grap v strmem pobočju sosednjega Kora. Desni krak pa gre po koritu Kacenpoha na jugovzhodni strani Šoštarja vse do prevala Na Kalu.
Urejene poti vrh ne premore, na severni, položnejši in gozdnati strani gore poteka pod grebenom Slovenska planinska transverzala, nižje pod njo leži planina Za Črno goro.
Je zadnji vrh v grebenu Peči, kjer so plezalci s krajev na južni strani grebena pustili za seboj številne plezalne sledi.
Še prej pa so po njegovih strminah in izrazitih poraščenih policah gospodarili drzni domačini z obeh strani grebena. V različnih vlogah (pastirji, kosci, gozdarji, lovci, gonjači, kontrabantarji ...) so gori dali svoj pečat. Nekoč mejna gora je nudila prehod in zatočišče tistim, katerih vodilo je bilo preživeti v času in mizeriji, ki jim je nemo sledila. V sedanjem času ga verjetno največkrat obiščejo lovci in gorski samotarji.
Kot večina vrhov v grebenu Peči premore tudi tale dve ali več imen, ki se trenutno uporabljajo med domačini in gorniki. Severna stran je položnejša, poraščena; malo pod vrhom je na nekaterih kartah označeno področje Na kontah. Mogoče ga zato Bohinjci imenujejo Kontni vrh. Prebivalci na južni strani grebena uporabljajo večinoma ime Šoštar (na nekaterih kartah tudi Šuštar, nekoč v času tirolskih priseljencev Schusterkoffel, nato Schusterkogel). Baje je bil včasih, ko še ni bil obraščen, od daleč videti kot čevljar, ki sedi na stolčku. Med domačini iz Bače pri Podbrdu je v uporabi tudi ime Bačarski Triglav.
Z jugovzhoda je lepo viden tudi skalni predvrh Šoštarja, imenovan Oltar. Na njem končata vsaj dve smeri, speljani po izrazitih razih v jugovzhodni steni.
Štirim do sedaj znanim smerem se pridružuje še par naravnih prehodov po izrazitih grapah na jugovzhodni strani Šoštarja, katere avtor Cveto Kemperle-Jakcov, domačin izpod Šoštarja, ponavlja iz leta v leto. To dokazuje njegovo klenost in predanost goram, pod katerimi je dozorel v svojevrstnega gornika.
Po njegovih izkušnjah gre za smeri, ki poleti niso zahtevne, pozimi pa so lahko zaradi sončne lege zelo plazovite. Daljše obdobje hudega mraza pa spremeni omenjene grape v prijetne plezalne cilje. V to se je prepričala malo mlajša generacija plezalcev, ki je v mejah teh grap naletela pozimi na dobre snežne in ledne razmere.
