SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Vrh nad Škrbino 2054 m in Škrbinska plošča   :: Škrbinska plošča - J stena   foto :: Miljko Lesjak

Vrh nad Škrbino 2054 m in Škrbinska plošča   :: Škrbinska plošča - J stena foto :: Igor Vidrih

Vrh nad Škrbino 2054 m in Škrbinska plošča   :: Škrbinska plošča - J stena   foto :: Arhiv CAI

Smeri: 1 Drget (V A1/III), 2 Bolha (V-/III do IV), 3 Lutajuča smer (IV+/IV), 4 Smer alpinov (III/II), 4a Izstopna varianta (III/II), 5 Koncert za plezalnike in orkester (III+/II do III), 6 Zelenjavna smer (III/II), 7 Levi ovinek (III/II), 7a Varianta LO (III/II), 8 Žulj (III-/II), 9 Vasovalska (III+/II do III), 10 Grapa (II), 10a Leva vstopna var. (III/II), 10b Desna vstopna var. (III), 11 Modri dirkač (III+/II), 12 Izpolnjena želja (V/III do IV), 13 Beli biserček (IV/III), 13a Varijanta BB (IV/III), 13b Mufin ( V/III), 14 Začetniška (III/II), 15 Neimenovana (II do IV), 16 Sestopna (II/I), 17 Prečenje (IV/III), a Skrajno leva (50°/45°), b Levi del (IV+), c Grapa (IV), d Ob grapi (45° (+/-)), e Desni del (IV+)

Opis: Škrbinska plošča je prepredena s številnimi lažjimi in srednje težkimi plezalnimi smermi, ki jih je težko pošteno urediti. V levem, zahodnem delu stene so lepo vidni značilni odlomi/napušči, tu poteka par zahtevnejših smeri. Srednji in vzhodni desni del razmejuje izrazita grapa. Ta predel ponuja bogato razčlenjeno steno z lepimi naravnimi prehodi in težavami do zgornje četrte stopnje. Uporaba klinov je zaradi monolitne kamenine lahko marsikje problematična, pomagamo pa si lahko z zatiči in metulji. Smer Izpolnjena želja je verjetno edina opremljena s svedrovci in vrvnimi zankami, slednje so lahko že dotrajane - pozor.

Plošča zaradi sončne lege običajno hitro skopni in je lahko že zgodaj pomladi, ko je okrog nje še turnosmučarski raj, primerna za plezanje. Ugoden čas je tudi jesen in suha, ne preveč mrzla zima. Smeri so večinoma takih težav, da se lahko v njih pod okriljem alpinističnih šol urijo plezalni začetniki in krepijo srednje zahtevni plezalni uživači.

Kot osnovna za razumevanje poteka smeri v Škrbinski plošči nam bo služila prva znana plezalna linija IT alpinov iz časa med obema svetovnima vojnama, ki so jo okrog leta 1923 opremili v zavarovano plezalno pot – »ferato«. Gotovo so alpini za potrebe urjenja splezali še kakšno smer okrog kasneje nadelane poti, žal o tem ni nobenih zapisov niti vidnih sledi. Steno je v drugi polovici sedemdeseti let večkrat obiskal Miljko Lesjak, sam ali z različnimi soplezalci. Malo kasneje je steno nekajkrat obiskal Janko Humar in jo prepredel s smermi kot pajek. Prav Janko in Miljko, katerih smeri se včasih tudi pokrivajo, sta bila tudi glavni vir informacij pri urejanju smeri v Škrbinski plošči. Miljko se po mnogih letih spominja, da so predelu v desnem delu plošče okrog smeri ??? pravili kar S. Ker so tam očitno najbolj uživali in plezali, kjer se jim je ljubilo, je tam še večja zmeda za pošteno ureditev vzponov.

Dostop: Plezalci lahko koristijo različne dostope:

• S Pl. Kuk (P-rampa) po makadamski gozdni cesti do Pl. Razor (1 h), nato po markirani stezi proti Škrbini; pot gre ob vznožju Škrbinske plošče (do pod plošče okrog 2 h). Če nadaljujemo do Škrbine in naprej na Vrh nad Škrbino nas čaka skupaj dobre tri ure in pol hoje. (Za lažjo, direktno pot, ki poteka levo / vzhodno od roba Škrbinske plošče pa potrebujemo s Pl. Kuk preko Pl. Razor do Vrha nad Škrbino dobre tri ure hoje).

• S Tolminskih Raven je več variant (glej karto); če gremo po markirani poti do Pl. Razor je čas pristopa do pod stene ali vrha približen tistemu s Pl. Kuk.

Sestop: Po plezanju v Škrbinski plošči lahko uporabimo sestop po eni lažjih smeri ali pa po vzhodnem robu plošče navzdol pod steno in na pot proti izhodišču. Če plezamo v JZ steni Vrh nad Škrbino ali se nanj povzpnemo po plezanju v Škrbinski plošči (kar se zaradi razgleda splača), običajno uporabimo eno od označenih poti.

Opombe: Alpinistično smučarske smeri v steni Škrbinske plošče so vrisane v zimski fotografiji in označene s črkami od a do e. 

Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura

Pri zbiranju podatkov za področje med Rdečim robom in Šijo so pomagali: Andrej Likar, Anton Črv, Blaž Stres, Bogomir Humar, Boris Sedej, darjo Durjava, Darko Podgornik, Davorin Bastjančič, Davorin Žagar, Dejan Koren, Edo Kozorog, Franci Savenc, Hinko Rejec, Igor Sodja, Igor Vidrih, Ivan Čufer, Ivan Rejc, Iztok Ipavec, Iztok koren, Iztok Rutar, Jaka Bonča, Jaka Ortar, Janez Brojan, Janez Pikon, Janko Arh, Janko Humar, Jože Makuc, Jože Mihelič, Jože Rakušček-Cerkovnik, Leon Markič, Lojze Budkovič, Manlio Brumati, Mare Tatič, Marjan Gerželj, Marko Bokan, Marko Gasparič, Marko Humar, Marko Kern, Marko Leban, Marko Mosetti, Martin Šolar, Matija Klanjšček, Miha Lipušček, Milan Velikonja, Miljko Lesjak, Miro Fon, Mitja Lo Duca, Mladen Berginc, Nejc Kurinčič, Paola Rimari, Peter Poljanec-ml., Radovan Lapanja, Sergio Duda, Tine Cuder, Tine Kaluža, Tone Tavčar, Viktor Relja, Žarko Rovšček, …

Uredil: Peter Podgornik