SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Od Rdečega roba do Šije
Kuntar 1712 m
Seznam sten: SV, S in SZ stena M. Kuntarja JV, S in SZ stena V. Kuntarja zemljevid:
_-_l.jpg)
_-_l.jpg)
Stene: SV, S in SZ stena M. Kuntarja, JV, S in SZ stena V. Kuntarja
Opis gore: Sameva v zatrepu Pološke doline, visoko nad izvirom Tolminke … Ima dva brezpotna in težko dostopna vrhova, ki se nizata v levem, ostrem grebenu stenske pregrade pod Piramido, levo od široke Gniliške grape. Na levi strani se strmine Kuntarja izgube v spodaj strmo poraščenih in zgoraj travnatih pobočjih severozahodno od Pl. Lašca. Na desni pa ga od razbite stene pod Piramido loči globoka grapa, med plezalci znana kot Mavrična grapa.
V stenah Malega in Velikega Kuntarja naj bi prvi našli svoj prehod lovci, kasneje so tod nastale ene težjih skalni smeri v Pološki dolini. Te zahtevajo zaradi težav, krušljivosti in poraščenosti dobro mero plezalnih sposobnosti in zbranosti. Večina teh smeri je bila splezana v začetku osemdesetih let minulega stoletja, v zanosu raziskovalcev nekoristnega sveta, ki so tu nabirali izkušnje za vse višje cilje.
Kaj se je v gorah okrog izvira Tolminke dogajalo ob potresih konec minulega stoletja je lepo vidno v obliki velikih podorov, na pasti katerih mora obiskovalec še kako računati. Zato je gotovo gibanje v teh stenah primernejše pozimi, ko jih objame snežna odeja. Obiskovalcem je najprej predstavljena stena Malega Kuntarja, kjer je tudi največ plezalnih smeri. Vrh izstopa iz divjega grebena, ki se za ostro- južno škrbino nadaljuje proti vrhu Velikega Kuntarja. Stena M. Kuntarja gleda dejansko na več strani neba; od SV, S do SZ.
Po oceni poznavalcev spada vrh M. Kuntarja med enega najtežje dostopnih na Primorski strani Julijcev. Poudariti velja, da se je ob zadnjem potresu vrh M. Kuntarja podrl za kakšnih 20 metrov. Natančna višina vrha ni uradno točno določena, kar za obiskovalce pomeni dvoje: da morda na novem, znižanem vrhu še ni bil nihče in da so smeri na južni strani, kamor se je vrh odlomil, verjetno zelo nevarne, krušljive.
Tudi Veliki Kuntar je plezalno dosegljiv z več strani; najlažji in plezalno najkrajši je J in JV del, zahtevnejši pa S in SZ del gore.
