SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Krnčica, Srednji vrh, Krn, SZ stena, Krn, S stena
Opis gore:
Tam pri Kobaridu, kjer pod Napoleonovim mostom pridere Soča iz tesni in razlije svoje umirjene vode proti Tolminu, se oko ustavi na mogočni gori, ki izstopa od svojih sosedov.
Krn, ta primorski lepotec, viden od vsepovsod, stoji tu kot izrinjen stražni stolp, ki srepo bdi nad okolico. Gora večih obrazov, razjedena od zoba časa, naravnih katastrof in vojsk, ki so tu pustošile, ponuja obiskovalcu čudovite poglede krog in krog. Kup različno težkih, označenih in zavarovanih poti z nekaj zavetišči ob vznožju in pod samim vrhom ga uvršča med zelo obiskane vrhove Julijskih Alp. Pozimi ponuja obilo užitkov planincem, turnim smučarjem, plezalcem strmih grap in slapov ob njegovem vznožju. Primerno obrnjeni grebeni pa ponujajo ob pravih pogojih idealne možnosti za ljubitelje jadralnega letenja.
Z vrha Krna se proti severozahodu preko Krnčice vleče dolg greben v smeri proti Bovcu. Pod zahodno stranjo gore leži idilična gorska vas Drežnica s zaselki.
Če je drežniška cerkev trdo prigaran ponos vaščanov skozi vojne vihre in naravne katastrofe, predstavlja kulisa gora za vasjo naravno katedralo, kjer se hitro ustavi plezalčevo oko.
Prav v teh strmih pobočjih, skalnih stolpih in globokih grapah se skriva kar nekaj raziskanih, toda večini bolj malo znanih plezalskih skrivnosti. Skrivnostne bodo ostale poti nekaterih domačinov, ki so živeli z naravo in njenimi sadovi. V strminah Krna so večinoma iskali tiste na štirih nogah z rogovi. Znani so podvigi vojakov, ki so tu prelivali kri v času prve svetovne vojne, in zapisano prvi preplezali zahodno steno Krna, kjer so potem nadelali poti za potrebe na fronti. V zahodni steni je kmalu za njimi samotaril Klement Jug, žal točnih podatkov kje, nimamo, enako velja za redke posameznike v času med obema svetovnima vojnama. Vzpon treh plezalcev po Zahodni smeri v zgodnjih petdesetih letih je bil nekako spregledan in nezabeležen.
Glavna plezalska dejanja pa so v strminah Krnčice, Srednjega vrha in Krna začela z nastankom skupine mladih zagnancev, ki je kmalu postala znana pod imenom »Drežniški samorastniki«. Sestavljali so jo domačini, ki so živeli z in od narave in jim je zahodno ostenje omenjenih gora viselo nad glavo.
Tudi v današnjem času iščejo tod smeri in uresničujejo svoje sanje mladi rodovi plezalcev s Posočja. Z novo miselnostjo in sodobnim načinom plezanja premikajo v stenah nad Drežnico meje mogočega navzgor …
Jože Rakušček-Cerkovnik, Alojz Fon-Huljo in Silvo Kragelj-Blajšč na Krnu, Foto: Arhiv Cerkovnik
Opomba:
Pri zbiranju podatkov so imeli glavno besedo plezalci iz Drežnice; Cerkovnik je kljub svoji skromnosti dokazal sposobnost živega leksikona, saj je odprl vse arhive in priklical v spomin dogodke do petdeset let nazaj, ko je začel plezati.
Pomagali so tudi: Albin Kapitan-Kapetn, Aljaž Tratnik, Darko Podgornik, David Kapitan, Davorin Žagar, Edo Kozorog, Jakob Kurinčič, Janko Humar, Janko Koren, Jože Kutin-Hemingwaj, Jože Rakušček-Cerkovnik, Jože Šerbec, Klemen Kumar, Lidija Koren, Marko Koren, Miranda Ortar, Milan Velikonja, Miro Fon, Peter Mašera, Radovan Lapanja-Rado, Simon Čopi, Tomaž Hvala-Kos…..
