SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 25 S sedla Škrbinica (II/40°-45°), 26 Zahodna grapa (45°)

Opis: Z rušjem in travo okrašeno pobočje nad Sinjim dolom ponuja številne lažje možnosti, ki jih plezalci običajno uporabijo za sestop po opravljenem plezanju v vzhodni steni. Najkrajše in hitro dostopno pobočje se dviguje prav iz sedla Škrbinica. Ta stran je bila gotovo zelo dobro poznana lovcem in pastirjem, saj nudi lepe naravne prehode po strmih zelenicah. Plezalcem je za vzpone bolj zanimiva v zimski preobleki, takrat po njej vijugajo tudi redki alpinistični smučarji.

Dostop: Poleti je mogoče z avtom do pred Planine Mangart (pazi, kje parkiraš). Pozimi običajno zaradi sankačev ali zasnežene ceste s parkirišča Pri Mlinču (odcep Mangartske ceste), kar podaljša dostop za okrog pol ure. Ko dostopaš s križišča, slediš nekaj časa cesti, zapustiš jo na močnem ovinku, od koder slediš markirani stezi, ki vodi najprej levo ob strugi Mangartskega potoka, v smeri Mangartske planine. Če dostopaš pod steno Vršiča po varianti (b), zapustiš omenjeno stezo pred glavnim koritom plazu s Stožja. Po gruščnatem svetu navzgor levo od širokega korita do stika s pastirsko stezo, ki pride s Planine Mangart (naprej po varianti b).

Obstajati dve možnosti dostopa do pod zahodne strani Vršiča:

a) S Planine Mangart po markirani stezi navzgor skozi gozd in rušje (Stožje) do sedla Čez Stožje – 1734 m (Sella Uršič). Naprej levo po stezi št. 511 pod severno steno Vršiča in navzgor v smeri sedla Škrbinica (okrog 1828 m), med Vršičem in Grintavcem. Sledi kratek spust po dolini Sinji dol do izbrane smeri na levi strani doline, okrog 1.5 h
b) S Planine Mangart po pastirski stezi, ki vodi preko južnih, gozdnatih pobočjih Vršiča v Sinji dol, pod zahodno steno Vršiča. Najprej prečimo čez ostanke plazu levo navzgor proti gozdu, kjer začne na višini okrog 1410 metrov (odrezano ležeče deblo) prečna steza, ki nas v rahlem vzponu, večinoma skozi gozd, pripelje v ozko rušnato dolino Sinji dol (pri visoko odrezanem drevesu - višina okrog 1580 m). Nadaljujemo desno navzgor po edini dolini v smeri sedla Škrbinica med Grintavcem in Vršičem. Zahodna stran Vršiča je na desni strani pod sedlom Škrbinica, s Planine Mangart okrog 1.5 h.

Opomba: Nekateri plezalci, ki poznajo območje smeri nad Planino Mangart, plezajo najprej v jugovzhodni steni Vršiča, sestopijo po zahodnem pobočju in tako dosežejo vznožje vzhodno steno Grintavca. Po opravljenem plezanju v steni Grintavca plezajo nazaj po eni od grap v zahodni steni Vršiča in sestopajo običajno po Helenini grapi v jugovzhodni steni (nad Planino Mangart).

Sestop: Za smeri, ki končajo blizu mejnega kamna 7/1, je najkrajši sestop po zahodnem pobočju (lažje plezanje po brezpotju II) do sedla Škrbinica (1828 m). Mogoč je tudi sestop po kakšni drugi, južnejši plezalni varianti proti Sinjemu dolu, ali pa sestop po vzhodni steni v območju smeri št. 19 (manj priporočljivo zaradi izpostavljenosti).

S sedla Škrbinica lahko proti severu navzdol, desno mimo skalnega zoba pod sedlom in nižje do stika steze št. 511, po kateri dosežemo na desni sedlo Čez Stožje (1736 m), od koder sestopimo po markirani poti v smeri Planine Mangart, okrog 1.5 h. Druga varianta je s sedla navzdol po dolini Sinji dol in po pastirski poti v smeri Planine Mangart, okrog 1.5 h.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Claudijo Carattu, David Sefaj, Franc Ferjan, Gerard Ploch, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Badalič, Ivan Razpet, Igor Zlodej, Lado Mrakič, Marko Kern, Matjaž Žagar, Mauro Cazzagon, Milan Velikonja, Poldi Komac, Robert Rot, Romaan Benet, Romano Lukež, Simon Markočič, Tine Cuder, Tomaž Kašca, Umberto Perissutti, Vili Černuta, Zlatko Koren …

Uredil: Peter Podgornik