SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Vršič 1918 m (Predelski) – Ursic di Raibl/Raibler Confinspitze   :: Vzhodna stena   foto :: Peter Podgornik

Vršič 1918 m (Predelski) – Ursic di Raibl/Raibler Confinspitze   :: Vzhodna stena foto :: Peter Podgornik

Vršič 1918 m (Predelski) – Ursic di Raibl/Raibler Confinspitze   :: Vzhodna stena   foto :: Peter Podgornik

Vršič 1918 m (Predelski) – Ursic di Raibl/Raibler Confinspitze   :: Vzhodna stena   foto :: Tomaž Kasca in Vili Černuta-Krjep

Smeri: 1 Novoletna (60°/45°), 2 Bi-Vi (60°/45°), 3 Helenina grapa (V-/45°), 4 Mumo kamin (IV/II-III), 5 JZ raz (Nejčkova) (V+/III-IV), 6 Modro belih rožic (IV), 6a Kombinacija (IV/III), 6b Sijaj boš kdaj nazaj (V/IV), 7 Smer izgubljenih duš ( VI-/IV do V), 8 Velikonočna (V-/IV), 8a Vstopna varianta ( IV), 9 Zajeda (V-/III-IV+), 10 Direktna smer (V+/III do IV), 11 Birmanska (IV+/III-IV), 12 Pomladna (V+/III-V), 13 Sosedova (IV (V)), 14 Smer KK (IV), 15 Modri angel (V/III do IV), 16 Pastirska (V/III do IV), 17 Neznanka (III do IV), 17a Pirnja (V+/III do V), 18 Smer sramežljivega ljubimca (V+/IV), 19 Raz (III/II), 20 Postopaška (III do IV), 21 Kaminska (IV+/III)

Opis: Plezalno najbolj zanimiva je stena nad Planino Mangart, ki stoji v naravnem amfiteatru gora, v neposredni bližini Mangartskega potoka. Ena redkih še živečih planin v tem delu gora je srečno ušla rušilni moči zemeljskega plazu, ta se je malo stran utrgal s Stožja in za vedno spremenil podobo doline, ki se od jugozahoda dviguje v smeri mogočnega Mangarta.

V levem delu je stena prekinjena z izrazitimi grapami in kamini nad rušnatim pobočjem. Globoka grapa na desnem robu levega dela stene loči Mali Vršič od glavnega vrha Vršiča, pod katerim je okrog pol kilometra široka skalna stena, visoka do 250 metrov. Sredi vznožja skalne stene stoji samostojen skalni zob, katerega so mladi navihani plezalci generacije osemdesetih let krstili za Pik Barbera. Svoje ime, Pik Union je dobil tudi okrog 50 metrov visok, čokat skalni zob desno ob vzhodni steni blizu sedla Čez Stožje. Tretji, najnižji skalni zob štrli iz strmega pobočja na severni strani, tik pod sedlom Škrbinica. Drugačnih, starejših imen teh zanimivih skalnih tvorb ni zaslediti v nobenem pisanem viru.

Zaradi vzhodne lege in majhne nadmorske višine je stena plezalno zanimiva že v pomladnih mesecih, sredi poletja te v njej pozdravi že prvo sonce.

Prvi znan vzpon preko vzhodne stene je opravil Darko Vencelj iz vasice Strmec leta 1972, sledili so vzponi po grapah v levem delu stene. Glavni pečat je steni dala generacija severnoprimorskih plezalcev osemdesetih let, ki je poskrbela, da je danes v steni kopica smeri. Spisek vzponov izda, da je bil Vili Černuta - Krjep, doma iz Loga pod Mangartom, soavtor večine novih smeri v steni nad Planino Mangart.

Dostop: Poleti je mogoče z avtom do pred Planine Mangart (pazi, kje parkiraš). Pozimi običajno zaradi sankačev ali zasnežene ceste s parkirišča Pri Mlinču (odcep Mangartske ceste-glej znake), kar podaljša dostop za okrog pol ure. Ko dostopaš s križišča, slediš nekaj časa cesti, zapustiš jo na močnem ovinku, od koder slediš markirani stezi, ki vodi najprej levo ob strugi Mangartskega potoka v smeri Mangartske planine. Če dostopaš pod vzhodno steno Vršiča po varianti (a), lahko zapustiš omenjeno stezo pred glavnim koritom plazu s Stožja (krajša varianta dostopa). Po gruščnatem svetu navzgor levo od širokega korita, do stika s pastirsko stezo, ki pride s Planine Mangart (naprej po varianti a).

a) Za smeri v levem delu stene; S Planine Mangart po pastirski stezi, ki vodi preko južnih, gozdnatih pobočjih Vršiča v Sinji dol. Najprej prečimo čez ostanke plazu levo navzgor proti gozdu, kjer začne na višini okrog 1410 metrov prečna steza (odrezano ležeče deblo). Od tu navzgor po strmem brezpotju levo ob robu plaznice v smeri izrazite grape (smer št. 4).

b) Za smeri v desnem delu stene; S Planine Mangart po markirani stezi navzgor skozi gozd in rušje proti sedlu Čez Stožje – 1734 m (Sella Uršič). Na primernem mestu levo po brezpotju skozi rušje, pod vzhodno steno do izbrane smeri. V dobrih zimah lahko tudi po širokem koritu plazu.

Opomba: Nekateri plezalci, ki poznajo območje smeri nad Planino Mangart, plezajo najprej v jugovzhodni steni Vršiča, sestopijo po zahodnem pobočju in tako dosežejo vznožje vzhodno steno Grintavca. Po opravljenem plezanju v steni Grintavca plezajo nazaj po eni od grap v zahodni steni Vršiča in sestopajo običajno po Helenini grapi v jugovzhodni steni (nad Planino Mangart).

Sestop: Zaradi širine stene je možnosti sestopa več:

a) Za smeri v levem delu vzhodne stene; Po grebenu do škrbine na vrhu izrazite grape (smer št. 4), po kateri je možno sestopat v vznožje stene. Mogoč je tudi sestop po strmi zahodni strani Vršiča (lažje plezanje) do doline Sinji dol. Po rušnati dolini navzdol do mesta pri visoko odrezanem deblu (višina okrog 1575 m), kjer začne pastirska steza, po kateri prideš preko gozdnatih južnih pobočjih Vršiča do Planine Mangart, okrog 1.5 h.

b) Za smeri v desnem delu vzhodne stene; Po grebenu proti severu in navzdol po strmem brezpotju v smeri sedla Škrbinica - 1828 m. (najkrajši sestop po zahodnem pobočju - lažje plezanje po brezpotju II). Mogoč je tudi sestop po kakšni drugi, južnejši plezalni varianti proti Sinjemu dolu, ali pa sestop po vzhodni steni v območju smeri št. 19 (manj priporočljivo zaradi izpostavljenosti). S sedla Škrbinica lahko proti severu navzdol, desno mimo skalnega zoba pod sedlom in nižje do stika steze št. 511, po kateri dosežemo na desni sedlo Čez Stožje (1736 m), od koder sestopimo po markirani poti v smeri Planine Mangart, okrog 1.5 h. Druga varianta je s sedla Škrbinica navzdol po dolini Sinji dol in po pastirski poti v smeri Planine Mangart, okrog 1.5 h.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Claudijo Carattu, David Sefaj, Franc Ferjan, Gerard Ploch, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Badalič, Ivan Razpet, Igor Zlodej, Lado Mrakič, Marko Kern, Matjaž Žagar, Mauro Cazzagon, Milan Velikonja, Mitja Filipič, Poldi Komac, Robert Rot, Rok Mirt, Romaan Benet, Romano Lukež, Simon Markočič, Tina Korinšek, Tine Cuder, Tomaž Kašca, Umberto Perissutti, Vili Černuta, Zlatko Koren …

Uredil: Peter Podgornik