SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Smeri: 1 Vršni greben ( do II), 2 Centralna grapa (45°), 3 Desna grapa (do 45°), 4 Sestopna grapa (do 45°), 5 Gozdarska (do 45°), 6 Fajhtna (45°)
Opis: Ob pogledu na Rušo s Planine Mangart se oko ustavi v izraziti grapi, ki se z ožje, stransko dvigajoče se doline Drendolič globoko zaje v rušnato in skalnato pobočje. Grapa je naravna meja med Malo in Veliko Rušo. Kod so stoletja nazaj lazili pastirji in lovci, ni povsem znano. Poleg Tumovega zapisa o prečenju vršnega grebena v mejah nekdanje ovčje steze so znani lažji vzponi po različnih grapah v rušnatem pobočju nad Mangartsko planino.
Za plezanje pride v poštev zimski in pomladni čas, ko je stena in rušnato pobočje dovolj obloženo s snegom. Grape so ob ugodnih razmerah primerne za plezalske začetnike in stare uživače.
Opomba urednika: Verjetno je v zmedi grap na tej strani Ruše bila preplezana še kakšna druga lažja grapa.
V prispevku so navedene le tiste, za katere vem, da se pogosto plezajo. Vsaka informacija o ostalih smereh je dobrodošla.
Dostop: Do Planine Mangart lahko po cesti (rampa, pozor, kje parkiraš) oziroma po markirani stezi s križišča pri Mlinču (glavna cesta Bovec-Predel). Stena Ruše je lepo vidna s planine, do nje po stezi, ki pelje po dolini Drendolič proti istoimenskemu sedlu. Z glavne ceste okrog ena ura hoje, s planine pol manj.
Sestop: Plezalci običajno sestopajo po eni od grap, označene in zavarovane poti z vršnega grebena ni. Na ostanke stez naletiš šele na sedlu Drendolič ali v škrbini Čez beli potok. Do planine Mangart je z omenjenih sedel okrog pol ure hoje.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Claudijo Carattu, David Sefaj, Franc Ferjan, Gerard Ploch, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Badalič, Ivan Razpet, Igor Zlodej, Lado Mrakič, Marko Kern, Matjaž Žagar, Mauro Cazzagon, Milan Velikonja, Poldi Komac, Robert Rot, Romaan Benet, Romano Lukež, Simon Markočič, Tine Cuder, Tomaž Kašca, Umberto Perissutti, Vili Černuta, Zlatko Koren …
Uredil: Peter Podgornik
