SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Jugovzhodna stran, Severovzhodna stena, Severozahodna stran
Opis gore: Rušnat in na videz pohleven mejni vrh ima dejansko dva vrha, ki ju deli globoka, izrazita grapa na vzhodni strani nad Planino Mangart. Povsod je zabeleženo, da je Mala Ruša višja od Velike, ki je verjetno dobila ime Velika zato, ker je obsežnejša in bolj rušnata, pa čeprav nižja (1833 m). Naši zahodni sosedje upravičeno kličejo vrh Male Ruše Punta dei Camosci, kar so uporabljali tudi prejšnji gospodarji, ki so jo imenovali Gamsspitz. Severna stran nad alpsko dolino Remšendol-Valromana naj bi bila od nekdaj raj za gamse in lovce. S te strani pokaže Ruša pravi obraz, razdrapana stena se z položnega grebena spušča več kot 500 metrov globoko v Gamsji dol. Med škrbino Čez Beli potok na levi in sedlom Vrh Drendoliča na desni strani severo-vzhodne/zahodne stene potekata dve ozki, zeleni polici, od katerih je spodnja prehodna in nosi ime Gamsova polica.
Vrh nima planinske poti, dostopen je po brezpotju s sedla Vrh Drendoliča na zahodni in škrbine Čez Beli potok na vzhodni strani vršnega grebena. Do omenjenih sedel - škrbin preidejo različne neoznačene steze z obeh strani meje (glej karto). Pred stoletji je potekala v območju grebena med navedenima sedloma ovčja - pastirska steza, kasneje graničarska ...
Za plezalce je Ruša zanimiva pozimi, ko je snežna odeja dovolj visoka, da prekrije rušnata pobočja. Dostopna je po številnih lažjih grapah v jugovzhodni steni, po katerih lahko v dobrih zimskih razmerah plezaš gor in dol. Težje smeri so v severovzhodni steni nad Gamsjim dolom, tam čaka še par lepih neraziskanih linij. Na tej strani so poleg redkih plezalcev prišli na svoje tudi zahtevni alpinistični smučarji, z Ruše so potegnili kar nekaj strmih zavojev.
Severna stran prostrane Ruše je zaradi izrinjene lege Male Ruše proti severu deloma obrnjena severovzhodno, deloma pa severozahodno.
