SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 1 Heffler-Pinter (lahko), 2 Bulfon-Nogara (IV/III), 3 Smer Carratu (III Claudio Carratu), 4 Nogara-Perissutti (V/IV), 5 JZ greben (II do III)

Opis: Zelo razčlenjena skalna stena Grintavca, obrnjena proti severozahodu, dominira skrajno levo v grebenu Predelskih/Rabeljskih Vršičev nad zapuščenim, nekoč cvetočim rudarskim mestom Rabelj. Do 200 metrov visoka stena premore par smeri starejše generacije. Prvi zapisan vzpon preko nje sega v davno leto 1888, ostali pa so večinoma delo povojne generacije plezalcev iz Rablja, ki so bili takrat gotovo vodilni tako v idejah kot pri vzponih v tem delu gora. Stena je lepo vidna iz doline, posebej je privlačna markantna zajeda, ki prereže celotno steno Velikega Grintavca, kjer poteka tudi najtežja smer.

Dostop: Z Rablja (parkirišče na severnem koncu vasi) po markirani stezi št. 511, ki vodi skozi gozd mimo ostankov nekdanje Vraške planine (ex. Capana Portella) proti Vraški škrbini – Portella, 1798 metrov visoko. Ko se gozd konča, sledi pot skozi rušje in po razdrapanem gorskem svetu. Stena Grintavca je na desni strani, zadnja pred Vraško škrbino. Dostopa je za okrog 1.5 h.

Sestop: Običajno po eni od grap Dvojčic ali v mejah grape/rebra v jugovzhodni steni Malega Grintavca proti sedlu Škrbinica (okrog 1828 m), od koder sta dve možnosti sestopa proti izhodišču v Rablju.

a) Po dolini Sinji dol navzdol do mesta pod škrbino med Skutnikom in Grintavcem, na vzhodni strani grebena. Po neurejeni stezi navzgor do omenjen škrbine (Forcela Guarda-1785 m) in navzdol (naravno okno tik pod škrbino), po nekakšnem žlebu (plezanje do II stopnje) v lažji svet in do stika steze št. 511, po kateri sestopimo v Rabelj, okrog 1.5 h do 2 h.

b) S sedla Škrbinica (1828 m) vrh Sinjega dola, navzdol (proti severovzhodu) mimo večjega skalnega zoba pod Škrbinico, do krnice pod severno steno Malega Grintovca in Vršiča, kjer naletiš na stezo št. 511, ki ji slediš na Vraško škrbino-Portella in navzdol proti Rablju, okrog 2 h.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Claudijo Carratu, David Sefaj, Franc Ferjan, Gerard Ploch, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Badalič, Ivan Razpet, Igor Zlodej, Lado Mrakič, Marko Kern, Matjaž Žagar, Mauro Cazzagon, Milan Velikonja, Poldi Komac, Robert Rot, Romaan Benet, Romano Lukež, Simon Markočič, Tine Cuder, Tomaž Kašca, Umberto Perissutti, Vili Černuta, Zlatko Koren …

Uredil: Peter Podgornik