SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Smeri: 6 Majina smer (V/IV), 7 Pustna grapa (55°/45°), 8 Borisova grapa (55°/45°), 9 Leva dvojčica (45°), 10 Desna dvojčica (45°), 11 S Škrbinice (Lahko)
Opis: Grapasto in po vmesnih rebrih z rušjem poraščeno pobočje strmo pada v zatrep doline Sinji dol (Sindol) na vzhodni strani grebena. Domačini so koristili dostop na vrh Grintavca s sedla Škrbinica (okrog 1828 m) vrh Sinjega dola. V mejah grape/rebra so prišli do Malega Grintavca od koder slediš grebenu na Veliki Grintavec. Prvi turist na vrhu naj bi bil profesor Gstirner v družbi vodnika Tomaža Wenzla (verjetno Venclja), davnega leta 1894. Isti dan je z omenjenim vodnikom prehodil-preplezal brezpotni greben od Predelskih glav do škrbine med Skutnikom in Grintavcem ) .
Razgibana stena ponuja več užitkov v mesecih, ko jo krasi debela snežna odeja. Plezalci so prav tako obdobje izkoristili davnega leta 1982 in v razmaku enega tedna preplezali večino smeri v tej steni. Lažje grape so v dobrih zimskih razmerah primerne za manj zahtevne plezalce in sposobne ljubitelje brezpotji.
Opomba: Zaradi slabega poznanja teh gora je takrat večina mislila, da pleza v steni Skutnika in ne Grintavca.
Dostop: Poleti je mogoče z avtom do pred Planine Mangart (pazi, kje parkiraš). Pozimi običajno zaradi sankačev ali zasnežene ceste s parkirišča Pri Mlinču (odcep Mangartske ceste), kar podaljša dostop za okrog pol ure. Ko dostopaš s križišča, slediš nekaj časa cesti, zapustiš jo na močnem ovinku, od koder slediš stezi, ki vodi najprej levo ob strugi Mangartskega potoka v smeri Mangartske planine. Če dostopaš pod steno Grintavca po varianti (b), zapustiš omenjeno stezo pred glavnim koritom plazu s Stožja. Po gruščnatem svetu navzgor levo od širokega korita do stika s pastirsko stezo, ki pride s Planine Mangart (naprej po varianti b).
Obstajati dve možnosti dostopa do pod vzhodne stene Grintavca;
a) S Planine Mangart po markirani stezi navzgor skozi gozd in rušje (Stožje) do sedla Čez Stožje – 1734 m (Sella Uršič). Naprej levo po stezi št. 511 pod severno steno Vršiča in navzgor v smeri sedla Škrbinica (okrog 1828 m), med Vršičem in Grintavcem. Sledi kratek spust po dolini Sinji dol do izbrane smeri na desni, okrog 1.5 h
b) S Planine Mangart po pastirski stezi, ki vodi preko južnih, gozdnatih pobočjih Malega Vršiča v Sinji dol, pod vzhodno steno Grintavca. Najprej prečimo čez ostanke plazu levo navzgor proti gozdu, kjer začne na višini okrog 1410 metrov (odrezano ležeče deblo) prečna steza, ki nas v rahlem vzponu večinoma skozi gozd pripelje v ozko rušnato dolino Sinji dol (pri visoko odrezanem drevesu - višina okrog 1580 m). Nadaljujemo desno navzgor po edini dolini v smeri sedla Škrbinica med Grintavcem in Vršičem. Stena Grintavca je na levi strani pod sedlom Škrbinica, s Planine Mangart okrog 1.5 h.
Opomba: Nekateri plezalci, ki poznajo območje smeri nad Planino Mangart, plezajo najprej v jugovzhodni steni Vršiča, sestopijo po zahodnem pobočju in tako dosežejo vznožje vzhodno steno Grintavca. Po opravljenem plezanju v steni Grintavca plezajo nazaj po eni od grap v zahodni steni Vršiča in sestopajo običajno po Helenini grapi v jugovzhodni steni (nad Planino Mangart).
Sestop: Običajno po eni od grap Dvojčic ali v mejah grape/rebra z Malega Grintavca proti sedlu Škrbinica (okrog 1828 m), od koder sta dve možnosti sestopa:
a) Po dolini Sinji dol do mesta pri visoko odrezanem drevesu (višina okrog 1580 m) na levi strani doline, kjer zavije levo pastirska steza, ki vodi proti Planini Mangart, okrog 1.5 h.
b) S sedla Škrbinica (1828 m) vrh Sinjega dola, navzdol (proti severovzhodu), mimo večjega skalnega zoba pod Škrbinico, do pod severne stene Vršiča na desni. Od tu prečno desno v smeri sedla Čez Stožje – 1734 m (Sella Ursic), kjer nas znak opozori na markirano stezo proti Planini Mangart, ki nas skozi rušje in delno po gozdu malo levo od ostankov plazu pripelje do Planine Mangart, okrog 1.5 h.
Opombe:
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Claudijo Carattu, David Sefaj, Franc Ferjan, Gerard Ploch, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Badalič, Ivan Razpet, Igor Zlodej, Lado Mrakič, Marko Kern, Matjaž Žagar, Mauro Cazzagon, Milan Velikonja, Poldi Komac, Robert Rot, Romaan Benet, Romano Lukež, Simon Markočič, Tine Cuder, Tomaž Kašca, Umberto Perissutti, Vili Černuta, Zlatko Koren …
Uredil: Peter Podgornik
