SMERI V PRIMORSKIH STENAH
_-_l.jpg)
Opis gore: Za izkušene gornike je zelo vabljivo grebensko prečenje vseh petih špic, ki jim ponujajo kopico plezalnih užitkov. Nažagan greben zahteva obilo alpinističnega znanja, s primerno plezalno opremo in stezosledskimi izkušnjami.
Po skopih podatkih naj bi bilo celotno prečenje vseh špic opravljeno že v prvih letih minulega stoletja. V letih prve svetovne vojne (1915-18) naj bi tod veliko plezali vojaki Avstro-Ogrske monarhije, stanujoči okrog Rablja in na območju planine Kolja jama. Kasneje so ta predel obiskovali samotni gorniki, večkrat rudarji-plezalci iz Rablja (Volki iz Rablja – Lupi di Raibl), nekateri od njih so tod v družbi gamsov okusili visoko šolo gorske narave.
Priporočljivo izhodišče za grebensko prečenje je na SV strani nažaganega grebena, nad dolino Remšendol. Gledano z nekdanje planine Kolja jama, kjer stoji sedaj zavetišče Capanna Cingue Punte, se priporoča začeti prečenje z leve proti desni (s V. do I. špice). V nasprotni smeri naj bi bilo prečenje precej zahtevnejše.
Po besedah starih poznavalcev grebena so izredno močna neurja v zadnjih desetletjih zelo otežila prečenje. Z grebena naj bi zaradi erozije marsikje odneslo velike rušnate predele (nekoč plezljivo), kar je za seboj pustili večje skalne prepreke z marsikje dvomljivo kvaliteto skale.
Grebensko prečenje Rabeljskih špic, težave do spodnje IV stopnje, izpostavljeno in orientacijsko zahtevno, kombinacija skale in rušja. Čas plezanja traja okrog 5 do 7 ur, odvisno od sposobnosti.
Kdo in kako je prvi prečil celoten greben Rabeljskih špic ni znano, zagotovo pa je bilo, v minulem in tem stoletju na 0strem grebenu kar nekaj samotnih gornikov.
Spodaj so navedene le trenutno znane ponovitve:
Znana P: Claudio Carratu-Mandi, poleti leta 1950, prečil je s I. proti V. špici.
Znana P: Loris Divora-Pippi, prečil s I. proti V. špici. Greben obiskuje redno sam, včasih pa s somišljeniki ...
Znana P: Milan Meglič in Slavko Frantar-Čopek, 14. 11. 2015, prečila s V. proti I. špici.
Znana P: Alen Štembergar in Jurij Rous, 16. 12. 2016, prečila s V. proti I. špici.
Italijanski plezalci so običajno prečili greben s I. proti V. špici, s katere so nekateri sestopali po strmem rušnatem terenu proti sedlu (Sella della Malga), na jugovzhodni strani V. špice. Drugi pa so z zadnje špice sestopali (plezanje do druge težavnostne stopnje) iskajoč prehode proti škrbino med zadnjima in od tam sestopali po globoki grapi proti ostankom Pl. Kolja jama, kjer stoji zavetišče Cappana Cinque Punte.
Alen Štembergar in Jurij Rous sta pričela prečenje namenoma v obratni smeri, s V. proti I. špici. Med pristopom na V. špico je potrebno prelomastiti kar nekaj rušja, včasih se najde pod njim kakšen tunel ali mesta, ki ti olajšajo prehod proti vrhu pete špice. Z nje sledi 50 metrski spust po vrvi do škrbine, od koder nadaljuješ s plezanjem proti IV. špici. S četrte špice sta potrebna dva spusta po vrvi do naslednje škrbine, kjer te čaka vzpon proti III. špici … v nadaljevanju po rušnatem svetu do naslednje škrbine, od koder čaka greben proti drugi špici in naprej na prvo, s katere sledi sestop v mejah običajnega dostopa s Kolja jame.
Dostop: S parkirišča (854 m), na cesti v dolini Remšendol slediš makadamski cesti ob potoku Beli potok-Rio Bianco. Okrog 1300 metrov naprej zaviješ s ceste desno, na planinsko pot št. 520. Po njej dosežeš v 1,5 do 2 h prostor nekdanje planine Kolja jama, kjer stoji sedaj zavetišče Capanna Cingue Punte.
Kaj zahteva sedaj od plezalcev prečenje Rabeljskih špic, lahko izvemo v tem poučnem in zanimivem prispevku, napisal ga je Jurij Rous www.aocrnuce.si/prispevki.php
