SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Ostenje nad Mangartskimi jezeri   :: Travnik   foto :: Peter Podgornik

Ostenje nad Mangartskimi jezeri   :: Travnik foto :: arhiv Leila Meroi in Luca Vuerich

Ostenje nad Mangartskimi jezeri   :: Travnik   foto :: arhiv Leila Meroi in Luca Vuerich

Smeri: 1 Babau ( IV+/5+), 2 Damoklejev meč ( IV/5), 2a Božična var. Demokleja (IV/5), 3 Parkl ( IV/5), 4 Čira Čara (M8+), 5 Demoklejev srp (WI4+), 6 Mali bogovi (M10+), 7 Bržinc (WI 5+), 8 Pod bivakom ( 80°- 50 m), a Smučanje čez Travnik ( 40°do 60°/mesto 70° Mauro Rumez), b Plezališče V Plazju (Spodnji sektor)

Opis: Neizrazit travnati vrh med Malim Rateškim Mangartom in Mangartskim sedlom (Čez Jezik) ima na svoji vzhodni, pašni strani upravičeno tako ime, kar pa nikakor ne drži za zahodno stran, ki se spušča v dolino Plazje. Od tam se dviga visoka razdrapana stena, ki postane pozimi priljubljena destinacija za plezalce daljših zaledenelih slapov. Predvsem slap Babau predstavlja zaradi svoje dolžine že pravo ledno turo.
Malo nižje od slapov v steni Travnika je skalna stena v kateri je pokojni prijatelj Luca Vuerich iz Trbiža skupaj s svojo življensko sopotnico Leilo Meroi in ob skromni pomoči prijateljev leta 2007 začel z opremljanjem plezališča. Stena je zaradi visoke lege primeren cilj za plezanje v poletnih mesecih. Smeri v spodnjem sektorju, ki ga predstavljamo so dolge od 15 do 27 metrov, opremljene so s svedrovci znamke Raumer. Kasneje je Luca začel z delom v zgornjem sektorju, kjer je opremil nekaj smeri od 25 do 35 metrov dolgih, pred seboj pa je imel še veliko novih projektov. Žal Luca dela ni dokončal, plaz v steni Prisojnika je za vedno prekinil njegovo izredno bogato gorniško pot. Leila obljublja, da bo prihodnje leto s pomočjo prijateljev poskusila uresničit sanje pokojnega Luce, ki je želel, da bi postalo plezališče priljubljen cilj ljubiteljev športnega plezanja.
Dostop do plezališča (okrog 1 ura) je enak kot za ostale smeri v steni Travnika nad dolino Plazje.

Dostop: Za parkiriščem pri Mangartskih jezerih krenemo desno (skozi desno rampo) po kolovozu mimo Jezerske planine in sledimo planinski poti skozi dolino Plazje, ki pelje na Mangartsko sedlo (Čez jezik). Po dobri uri hoda opazimo na levi strani slapove, najprej nas pričaka najdalši Babau, malo višje krajši sosedje (višina med 1500 in 1600 m), potreben čas okrog 1.5 h. Priporočjliv je dostop na smučeh.

Sestop: - Za slap Babau velja, da v primeru, ko ni nevarno za plazove, lahko nadaljujemo še okrog 150 metrov navzgor, nakar prečimo daleč v levo in v dobre pol ure dosežemo bivak Nogara na vzhodnem pobočju Travnika, od koder sestopamo v območju planinske poti v dolino, okrog 2 h.
Veliko plezalcev se raje odloči za spust po vrvi. Svedrovci in klini za spuste (preveri varnost le-teh) so dol gledano ves čas desno od slapu. Po nekaj spustih z vrha smeri dosežemo prvo polico po kateri dol gledano prečimo okrog 150 metrov desno, se od tam spustimo na nižjo polico po kateri prečimo levo, prečimo čez slap in se na koncu police spustimo na vstopno snežišče (vrv 2 x 60 m).
- S slapu Damoklejev meč se spuščamo po vrvi v območju slapu, isti spust uporabljamo tudi, ko plezamo slap Parkelj, na vrhu katerega prečimo desno po polici pod visečimi svečami, kjer dosežemo kline za spust (vrv 2 x 60 m).

Viri:
Arhiv urednika

Pri zbiranju podatkov za ostenje nad Mangartskimi jezeri so pomagali; Davorin Bastjančič, Dejan Koren, Filip Bence, Klemen Premrl, Leila Meroi, Matej Mejovšek, Roberto dell Negro, Roman Benet, Tine Cuder ...

Uredil: Peter Podgornik