Smeri: 1 Kozliček ( VI/V), 2 Kaplja ( V/IV), 3 Leva smer ( V+/IV-V), 4 Desna smer ( V+/IV-V), 5 Pozabljena misel ( VI-/V), 6 Prijateljska smer ( VI/V), 7 Piussi – Soravito ( V/III-IV), 8 Raz spominov ( VI (A0)/IV-V), 9 Filipova ( VI/V)
Opis: Nad temačnim kotlom Žagače se dviguje stena, ki se kljub dostojni višini izgubi med zahodno steno Vevnice in severno steno Malega Koritniškega Mangarta. Neizrazite stene se je med plezalci oprijel vzdevek “ levi prizidek Malega Koritniškega Mangarta “. Za razliko od običajnih sten, ki se pogosto končajo na vrhu ali grebenu, se ta zaključi na široki žagasti škrbini imenovani Rob nad Zagačami.
Tu je križišče planinskih poti in bivak (Trbiški bivak je od pred kratkim rdeče barve, preimenovali so ga v Bivak Alberto Busettini), ki je lahko odlično izhodišče za pohodnike in plezalce. Od vseh okoliških sten je prav z Roba nad Zagačami najhitrejši sestop v dolino. Drzo speljana pot preko stene, imenovana Via della Vita, delo italijanskih Alpinov zahteva primerno zaščitno in varovalno opremo in dovolj izkušenj. Pot je pogosto na vdaru podorv in plazov, zato previdnost ni odveč.
Dostop: Najkrajši pristop pod steno je od zgornjega Mangartskega jezera po markirani poti (cesti) do Planine Tamar, kjer sledimo markirani poti proti levi (Via della Vita), ki pelje preko Stare Planine na Rob nad Zagačami (Vevnica, Mali Koritniški Mangart...). Od jezer do krnice Zagače okrog 2.5 h. Od Mangartskega jezera mimo koče Zacchi je pot daljša.
Sestop:
S škrbine Zagače po poti Via della Vita do krnice Zagače in po poti pristopa do jezer, okrog 2.5 h. Vsaj pol ure daljši je sestop preko koče Zacchi in naprej do jezer.
Viri: Arhiv urednika
Pri zbiranju podatkov za ostenje nad Mangartskimi jezeri so pomagali; Filip Bence, Klemen Premrl, Leila Meroi, Roberto dell Negro in Roman Benet
Uredil: Peter Podgornik