SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 1 Severni raz (V+/IV-V), 2 Johanova ( III-VII), 3 Skok – Žumer ( V+/IV-V), 4 Dolinska smer (VI), 5 Porednica ( VI+/V), 6 Diretisima ( VII-), 7 Meč ( VI+/V-VI), 8 Sanje mladeničev ( VI+), 9 Severna zajeda (Cozzolinova zajeda) ( VI/V), 9a Spodnja varianta ( VII-/V-VI+), 9b Leva izstopna varianta ( VI+/VI), 9c Direktna izstopna varianta ( VI+/V-VI), 10 Lomastijeva smer ( VI+(A0)/V), 11 Beg v večnost ( VI+/V-VI), 12 Twisted mečarica ( VII-/V-VI), 13 Lo Bello ( VI+), 14 Bulfon - Perissutti – Piussi (Levi Piussi) ( VI), 14a Izstopna varianta ( VI/V), 15 K2 special ( VI+), 16 Lotos ( V+), 17 Mali močvirski duh ( VI-), 17a Izstopna varianta ( V/IV), 18 Mihelič – Žumer ( V/IV), 19 Usoda ( VI+/V+), 20 Severni steber – (Desni Piussi) ( VI), 21 Spominska smer Aleša Kunaverja ( VI), 22 Floreanini – Kravanja ( VI-/IV-V), 22a Varianta Gattiboni – Mazzilis ( V+/IV), 23 Desni steber ( VII-/V-VI), 24 Flamingo (VI/IV-V), 24a Izstopna varianta ( VI/V), 25 Židinja ( VI-/IV+), 26 Gilda ( VI+/IV-V+), 27 Le foglie e il vento ( VIII/VI-VII A3), 28 Grapa ob Gamsovem robu ( V-)

Opis: Mogočna severna stena Malega Koritniškega Mangarta izstopa od bližnjih sosedov zaradi svoje posebne oblike in potez, ki jih kaže z lepimi naravnimi linijami. Pravilno oblikovano zajedo, ki poteka v levi polovici stene, krasi drzen raz na njeni levi strani in monolitna stena na desni, prekinjena z jasno vidnimi razčlembami.
Na desni strani steno omejuje globoka grapa, ki se konča z veliko votlino sredi stene v vpadnici najnižje škrbine v vršnem grebenu, imenovane Huda škrbina. Gamsov rob je naravna pregrada med Malim Koritniškim Mangartom in glavnim vrhom Mangarta na desni, ki nam ponuja še višjo, ampak bolj razgibano steno. Stena ne premore lahkih prehodov, smeri so povečini težke, računati pa je potrebno še z dolžino smeri, kar napravi turo zahtevno, resno, celodnevno.
Plezalna zgodovina se je tu začela pisati v obdobju med obema svetovnima vojnama, pravi razcvet se je začel sredi prejšnjega stoletja. Nove generacije plezalcev so pogosto uresničevale sanje predhodnikov, lovci na nove smeri so dokaj uspešno opravili svoje poslanstvo in steno dodobra raziskali.
Ostale so še možnosti za nove zahtevne smeri, velika večina pa se najraje poda v smeri kot so znamenita Cozzolinovo zajeda, Severni raz, Meč, Lomastijevo smer, Severni steber, Floreanini/Kravanja ...

Dostop:
Najkrajši pristop pod steno je od Zgornjega Mangartskega jezera po markirani poti (cesti) do Planine Tamar, tu sledimo markirani poti proti levi (Via della Vita), ki pelje preko Stare Planine na Rob nad Zagačami (Vevnica, Mali Koritniški Mangart....). Stezi proti krnici Zagače sledimo do (stalnega) studenca visoko na pobočjih pod steno (odličen prostor za bivak). Od tu čez dobro pregledno pobočje pod izbrano smer. Od jezer do pod stene okrog 2 h, po poti mimo koče Zacchi vsaj pol ure več.

Sestop:
Plezalci običajno koristijo dve možnosti za sestop z Malega Koritniškega Mangarta do Roba nad Zagačami, od koder sestopajo po zahtevni zavarovani poti Via della Vita pod steno in do izhodišča pri jezerih, okrog 3 h.
- Težja varianta sestopa je po zahtevni zavarovani poti (proti vzhodu), ki se z vrha spušča preko strmega terena v smeri Roba nad Zagačami, izpostavljeno. Ta varianta pride bolj v poštev za smeri, ki se končajo v levem delu vršnega grebena.
- Lažja varianta poteka z vrha po grebenu (proti zahodu) do Hude škrbine, kjer naletimo na pot, ki pripelje iz Koritnice oziroma Roba nad Zagačami, in nadaljuje proti Mangartu. Sledimo poti po južnih pobočjih Malega Koritniškega Mangarta, ko dosežemo križišče dveh poti izberemo levo, po kateri dosežemo Rob nad Zagačami. Bolj uporabna za smeri v desnem delu stene.

Viri:
Arhiv urednika

Pri zbiranju podatkov za ostenje nad Mangartskimi jezeri so pomagali; Andrej Štremfelj, Filip Bence, Klemen Premrl, Leila Meroi, Roberto dell Negro in Roman Benet

Uredil: Peter Podgornik