SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Ostenje nad Loško Koritnico   :: Zahodna stena   foto :: Peter Podgornik

Ostenje nad Loško Koritnico   :: Zahodna stena foto :: Peter Podgornik

Smeri: 2 Jazbec ( V/III-IV), 2a Enrico ( VI/IV-V), 3 Stara duša ( VI+), 4 WM 06 ( 7b (od 4c do 7a+)), 5 Sezona senc ( V+/IV), 6 EM 08 ( VI- (V+/IV do V)), 7 Črna ovca ( VI- / IV-V), 7a ˝dyane2cv˝ ( VI+/V-V+), 8 Jugošvajne ( VI/IV-V), 9 Direktna ( V/IV), 10 Briljantina (6b (obv. 6a)), 11 Smer Cudr/Kaštnk ( VI), 12 Mgla ( VI), 13 Svizec ( V/III-IV), 14 Andrejka ( V+/IV-V), 15 Jugozahodni raz (IV/II-III), 16 Varianta JZ raza ( III)

Opis: Kljub temu, da je vstop v zahodno steno Mangarta na višini blizu 2150 metrov, lahko mirno rečemo, da je to stena nad parkiriščem. Malo stran je namreč konec naše najvišje avtomobilske ceste, ki je gotovo kriva za množičen obisk različnih vozil na motorni in nožni pogon. V poletni množici obiskovalcev lahko slišiš jezike vseh okoliških držav, Mangart je namreč mejna gora, kjer so vsi bližji sosedje v zadnjem stoletju po malem vladali. Slovenska pot preko zahodne stene in Italijanska po severni strani gore sta postali v poletnih mesecih pravi romarski poti gorskih vernikov, ki v stilu procesij krožijo po njih. Plezalci so po znanih podatkih ta del Mangartove stene raziskovali že davnega 1897 leta. V prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bilo zabeleženih še nekaj novih smeri, sledile so vojne in strogo varovana meja, kar je odbijalo svobode vajene plezalce.
Sredi osemdesetih let minulega stoletja je spet opaziti plezalno aktivnost v tej steni, katera postaja zaradi bližine ceste še vablivejša.
Gotovo, pa je najbolj opazna plezalna obdelava stene prav v zadnjih dveh desetletjih. Plezalci različnih okoliških dežel so poskrbeli za nekaj dolgih športnoplezalnih-navrtanih smeri, zagovorniki klasike pa so ostali zvesti raziskovanju naravnih prehodov.

V bližini je še plezalno zanimiva stena Rateškega Malega Mangarta in smer tik nad cesto v severozahodni steni Rdeče skale.

Dostop: Najkrajši dostop je s neuradnega parkirišča pri zadnjem močnem ovinku, okrog 2040 m.n.m. (malo naprej od križišča krožne ceste in pred Mangartskim sedlom).
Od tu navzgor preko strmega skrotja in melišč do pod široke zahodne stene, od 30 do 45 minut (odvisno kje smer začne).

Dodano 27.6.2023: zaradi nevarnosti podora je cesta, ki pelje na Mangartsko sedlo zaprta malo nižje, tako da se za pristop pod zahodno steno potrebuje okrog 20 minut več.

Sestop: Po končanem plezanju v zahodni steni je najbolj logičen sestop po Slovenski poti, saj večina smeri konča v bližini le-te, do parkirišča okrog 1 h (odvisno kje smer konča).

Opombe: Sredi julija 2018 je prišlo do spremembe glede poteka smeri v zahodni steni Mangarta. Vrisane smeri v najdeni fotografiji pokojnega Miroslava Svetičiča – Slavca iz leta 1987, so razkrile nekatere nejasnosti, ki so se vlekle že od decembra 2010, ko je bil Mangart predstavljen na tem spletišču.

Slavc je namreč poleti leta 1987 delal kot oskrbnik koče na Mangartu, mimogrede je še malo plezal v različnih stenah Mangarta in drugih v bližini. Kod je točno plezal v zahodni steni in ostalih, sem izvedel šele pred kratkim, ob pogledu na založeno fotografijo.
Kljub malo bledi fotografiji z jasno vrisanimi smermi, opisi in skicami mi je bilo takoj jasno, da bo treba dosedanjo postavitev na spletu preurediti.
Slavc je dejansko takrat splezal dve novi smeri, ki sta bili poleg stare Direktne iz leta 1934 nekakšna neznana baza za vse smeri, ki so sledile v letih pozneje.

Plezalci so letošnje poletje poskrbeli še za par novih smeri v levem delu stene, kar je septembra zahtevalo še eno prenovo.

Letos je bila zagotovo najbolj obiskana smer Briljantina (št. 10), pogosto je obiskan tudi JZ raz (št. 15)-več v prispevku; www.gore-ljudje.net/novosti/143534/ 


.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov za ostenje Mangarta so pomagali; Andrej Mesner, Andrej Terčelj, Borut Črnivec, Borut Žnidarčič, Domen Košir, Dušan Rijavec, Ennio Rizzotti, Franci Savenc, Gregor Klančar, Igor Zlodej, Iztok Tomazin, Klemen Premrl. Leila Meroi, Luca Vuerich, Marjan Hočevar, Marko Gorišek, Marko Humar, Marko Kern, Maja Lobnik, Marko Makuc, Miha Mihelič-Kaštnk, Miha Zupan, Milan Velikonja, Mitja Gleščič, Petja Obreza, Roberto dell Negro, Roman Benet, Romano Marka-Lukež, Robert Rot, Simon Čopi, Stefan Lieb, Tine Cuder, Tomaž Cingerle, Tomaž Kašca, Tomo Orbanič, Urban Bolta, Uroš Rupar, Zlatko Koren, Zoran Veljanovič …

Uredil: Peter Podgornik