SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Ostenje nad Loško Koritnico   :: Južna in jugovzhodna stena   foto :: Igor Zlodej in Gregor Kresal

Ostenje nad Loško Koritnico   :: Južna in jugovzhodna stena foto :: Vanja Gleščič in Zlatko Koren

Smeri: 7 Južni bok-Huda steza (II), 8 Leva grapa (IV+/2), 9 Bija Drekerija (IV+/3), 9a Izstopna varianta Jošt/Poljanec (II), 9b Izstopna varianta Likar/Uršič (IV), 10 Krobath/Tolderrer - Betka (V/III-IV), 11 Desna grapa (V/IV), 12 Zimska grapa (III), 12a Vmesna varianta Zimske grape (45°), 12b Desna varianta Zimske grape (III/2-3), 13 Sestopna grapa (sneg do 45°), 14 Vzhodni raz (izpostavljeno plezanje (II) v dobri skali), 15 Vzhodni greben (mestoma III/ostalo lažje), a Slovenska smer (45°do 50°), b Južne vesine (V)

Opis:
Mangart spušča najdlje svoje žlebove in rebra prav v zatrep Loške Koritnice. Globoka grapa, imenovana Hudi žleb, ki se konča v Hudi škrbini, naravno loči Mangart od Malega Koritniškega Mangarta. Gledano s ptičje perspektive imaš občutek, da je vse, kar manjka v grapi Hudi žleb, odloženo na strmem grebenu Gamsov rob, na drugi strani gore. Strma travnata pobočja so že od nekdaj bila odlična paša za drobnico, ki je poiskala skrite prehode visoko v ostenju, in spravljala v strah svoje gospodarje, ki so jo občasno reševali iz zagate. Za pastirji in lovci, katerih skriti prehodi ostajajo večini neznani, so se prikradli gorski turisti, najprej je bil preplezan greben, ki se z Mangarta spušča proti vzhodu preko Malega Koritniškega Mangarta do nažagane škrbine Rob nad Zagačami. Logično razčlembo v jugovzhodni steni Mangarta (Zeleni žleb) so po znanih podatkih preplezali v času med obema svetovnima vojnama. Ostale smeri, ki jih predstavljamo, so večinoma novejšega datuma, Leva in Desna grapa sta bili v času nastanka gotovo znanilke pomladi - novega obdobja zimskega plezanja v tem delu gora. Zaradi kosmate in grapaste narave stene so smeri v tem delu ostenja priporočljiv cilj za zimsko plezanje.

Opozorilo urednika: Smeri v tem delu ostenja so kljub mnenju nekaterih, da to ostenje ni plezalno, preveč zanimivo resne, povečini dolge ture, ki zahtevajo poleg dobrih plezalnih sposobnosti tudi primerno kondicijo in poznavanje gore. Kratek zimski dan je za nepoznavalce Mangarta, ki običajno plezajo pozno v popoldne ali še ponoči lahko zelo nevaren. Zaradi sončne lege se po sneženju hitreje napravijo razmere za varno plezanje, toplo zimsko in pomladno vreme ni zaščitnik plezalcev in smučarjev, zato pozor pred plazovi.

Dostop: Iz Loga pod Mangartom vodi po dolini Loške Koritnice markirana pot v smeri proti zatrepu doline. Malo nad zadnjimi seniki (okrog 1000 m) se pot razcepi, sledimo levi poti mimo lovske koče (možnost nočitve na podstrešju) in naprej po široki dolini proti V Koncu, od koder ena pot zavije levo proti Mangartu in Robu nad Zagačami, druga desno na Kotovo sedlo. Naprej od lovske koče, okrog vpadnice globoke grape Hudi žleb, so vstopi v večino smeri v tem delu ostenja, iz doline okrog 1.5 do 2 h.
Iz Loga pod Mangartom do Roba nad Zagačami (Trbiški bivak), okrog 3.5 h.

Sestop:
Za smeri, ki se končajo na Mangartu, se običajno uporablja sestop po Italijanski poti. Najprej pelje pot proti vzhodu do sedla (okrog 2485 m, mejni kamen 4/15), kjer zavije ostro levo po pobočju nad severno steno Mangarta proti Mangartskemu sedlu. Do Mangartskega sedla okrog 1.5 do 2 h, od koder je še okrog dve uri sestopa do stika s cesto Log pod Mangartom – Predel.
Obstajata še dve drugi, krajši toda strmejši možnosti sestopa proti Mangartskemu sedlu:
- po zavarovani Slovenski poti v zahodni steni. Z vrha navzdol proti zahodu (okrog 150 m višinske razlike) do rame (okrog 2526 m), kjer steza zavija dol gledano desno, po strmi rampi/žlebu in te pripelje pod steno.
- po Zimski smeri v severni steni (alpinistično smučanje), ki se sredi vršnega pobočja priključi na Italijansko pot.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov za ostenje Mangarta so pomagali; Andrej Mesner, Andrej Terčelj, Borut Črnivec, Borut Žnidarčič, Domen Košir, Dušan Rijavec, Franci Savenc, Gregor Klančar, Igor Zlodej, Iztok Tomazin, Klemen Premrl. Leila Meroi, Luca Vuerich, Marjan Hočevar, Marko Humar, Marko Kern, Maja Lobnik, Marko Makuc, Miha Mihelič-Kaštnk, Miha Zupan, Milan Velikonja, Mitja Gleščič, Roberto dell Negro, Roman Benet, Romano Marka-Lukež, Robert Rot, Simon Čopi, Stefan Lieb, Tine Cuder, Tomaž Cingerle, Tomaž Kašca, Uroš Rupar, Zlatko Koren, Zoran Veljanovič …

Uredil: Peter Podgornik