Smeri: 1 Smer po zahodnem pobočju ( IV (eno mesto)), 1a Pastirska smer ( XYZ... 850 m Filip Bence), 2 Viharniška ( 45°–80°), 2a Viharniška z izstopno varianto ( III/4), 3 Ložar-Naglič ( V+), 3a Izstopna varianta ( V/IV), 4 Benet-Meroi ( 45°–80°), 4a Muc ( IV+/IV), 4b Ravšl ( IV/III), 5 Direktna z Viharniško ( IV), 6 Zamorček ( V+/IV), 6a Desni krak Zamorčka ( 70°–80°), 7 Iglca ( 50°–85°), 8 Sreča ( 30°–70°), 9 Tamokra ( IV+ (2 prehoda)), 10 Vetrnica ( IV/III)
Opis: Zadnja Ponca/Ponza di Dietro, 2242 m
Samotna, zakotna gora se komaj opazno vzpenja v grebenu med Srednjo Ponco in Strugom. Med ljubitelje velikopoteznega grebenskega prečenja Ponc se tu in tam pomešajo mojstri zimskega plezanja po strmih grapah, kjer pa gre presneto zares, kar Zadnji Ponci daje nekakšno osebnostno noto samosvoje, tako rekoč ekskluzivne gore, ki ni za vsakogar. Govorimo o zahodni, italijanski strani, za katero je potreben visok plezalski nivo v snegu in ledu.
Čez Zadnjo Ponco pelje »markirana in zavarovana« grebenska pot, ki ob vseh lepotah in užitkih terja tudi znanje. S Srednje Ponce pol ure hoda oz. plezanja. Vmes prečkamo Rdečo škrbino/Forca Rossa, 2149 m. Zimski sestop je poglavje zase in ga je težko opredeliti. V vsakem primeru moramo najprej stopiti na Srednjo Ponco, potem pa se odločiti, ali bomo šli v Slovenijo (zahtevnejše) ali v Italijo. Vse je seveda odvisno od razmer.
Dostop do vznožja zahodne stene je kar se da udoben, od koče Zacchi 15 min.
Dostop:
Sestop:
Iz večine smeri v Zadnji Ponci, še posebej v levem delu stene, plezalci pozimi običajno sestopijo po Smeri na Rdečo škrbino, ki poteka diagonalno čez ostenje Srednje Ponce. Za sestop iz smeri v desnem delu stene lahko poleti uporabimo tudi pristop na Strug od koče Zacchi. Od nekdaj opremljene poti so ostali le najboljši klini in slabo vidne markacije, jeklenice so odstranili. Pozimi je sestop po tej strani zahtevno opravilo, ostanki poti so zaliti s snegom, sestop zahteva alpinistične in orientacijske sposobnosti.
Opombe:
Urejeno 16.12.2022; Opis zadnjih štirih Bencetovih smeri (smer št. 1a, 4a, 4b in št. 10) smo dobili tik pred izidom vodnika, zato so bile novosti veliko kasneje razvrščene-vrinjene med že obstoječe smeri.
Viri:
Arhiv urednika
Pri zbiranju podatkov za ostenje nad Mangartskimi jezeri so pomagali; Andrej Štremfelj, Filip Bence, Klemen Premrl, Leila Meroi, Roberto dell Negro in Roman Benet .
Uredil: Peter Podgornik