SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Zahodna stena, Južna in jugovzhodna stena, Severna stran vršne glave, Mali Rateški Mangart, Rdeča skala, Mali vrh 1992 m
Opis gore:
Veliko je bilo napisano o Mangartu, saj je prav zaradi ponekod lahkega dostopa že davno pritegnil nase ljubitelje narave, ki so poskrbeli za njegovo razpoznavnost. Naskakovali so ga z vseh strani, postopoma uredili mrežo poti, stez in zavetišč.
Nedvomno sodi med najbolj obiskane vrhove Julijskih Alp. Prvi registriran vzpon na Mangart (prej lovci in pastirji) je opravil F. von Hohenwart 20. 8. 1794. Vodnik, ki ga je spremljal iz doline Mangartskih jezer, je na območju Mangartskega sedla potegnil iz nahrbtnika razstavljeno puško, jo sestavil in šel po svoje za gamsi.
Prvi zabeležen zimski vzpon naj bi opravila A. Gstirner in J. Pinter 12. 2. 1893.
Greben z Mangarta proti vzhodu čez Hudo škrbino, Mali Koritniški Mangart, Rob nad Zagačami do V Koncu špice je dolgo mučil J. Kugya, ki je skupaj z Trentarskimi vodniki (Andrej in Jože Komac) večkrat poskusil, 6. 6. 1897 sta ga prva preplezala H. Pfannl in T. Keidel, še isto leto J. Kugy s svojima zvestima vodnikoma A. in J. Komacem.
Na vrsto so prišle stene na obeh straneh Mangarta, v katerih se kljub gostoti smeri še vedno najde nekaj za tiste z raziskovalno žilico.
