SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Pogorja/doline/gore: Ostenje nad Loško Koritnico, Ostenje nad Mangartskimi jezeri
Opis gore:
Mangart je visoka, prostrana, mejna gora z raznoliko podobo in bogato zgodovino. Že od nekdaj so jo z različnimi nameni oblegali pastirji, lovci, turisti… Prekleta od vojakov, ki so na njenih pobočjih pod različnimi vladarji trepetali pred neurji, plazovi, granatami in sanjali lepši jutri. Težko prehodna naravna in še pred kratkim zastražena prepreka prebežnikov, ki so tam čez s strahom hiteli v obljubljene dežele. Ponekod hitro dostopna množicam, drugje rezervirana za izbrance. Priljubljen cilj gornikov, smučarjev, sankačev, kolesarjev, jadralnih padalcev...
Gora, ki včasih ne prizanaša obiskovalcem in niti domačinom pod njo, katere občasno spomni na minljivost vsega.
Moj namen je, da obiskovalcem spleta predstavim Mangart tako kot so ga raziskali ljubitelji brezpotij, plezalci,smučarji...
Kljub temu, da je o Mangartu veliko znanega, je bilo na plezalnem področju veliko neznank, ki sem jih skušal urediti. Žal kljub najboljši volji in vloženemu trudu nisem uspel izvedeti, kod poteka par smeri, katerih obstoj je znan. Ker je Mangart mejna gora in spušča stene na obe strani grebena, ga bodo obiskovalci spleta spoznali ločeno, posebej ostenje nad Loško Koritnico in posebej ostenje nad Mangartskimi jezeri.
Mangart je zame gora, ki me tesno veže z lepimi in žalostnimi dogodki skozi življenje. V ostenju Mangarta smo pogosto iskali skrite, večinoma neznane prehode, tam sem našel in izgubil veliko. Izgubil sem brata dvojčka Pavleta in prijateljico Tamaro, našel sem prijatelje, ki so mi delno nadomestili izgubljeno in s katerimi sem bratovsko delil hribovska doživetja..
Videl sem srečo v očeh tistih, ki so preživeli, občutil strah in nemoč izgubljenih, prenašal težo pogledov in besed tistih, ki so zaman čakali.
