SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Loška stena
Votli vrh (2197 m)
stene: Severna stena Zahodna stenasmeri: 1 Znamenje ob poti (VI) 2 Odrešitev (VII+/ VI+)
zemljevid:
Smeri: 1 Znamenje ob poti (VI), 2 Odrešitev (VII+/ VI+)
Opis: Porinjen iz glavnega grebena Loške stene proti dolini Loške Koritnice moli blizu Moreža špičasti Votli vrh z izrazitim severozahodnim razom, ki deli steno na severno in zahodno. V vpadnici raza ga podpira poraščen vrh, imenovan Ruševa glava (1606 m), raj za gamse in lovce, obdana z globokima grapama na obeh straneh. Gledano v steno vodi leva grapa, imenovana Veliki žleb, v vpadnici Konjske škrbine pod severno, temačno steno Votlega vrha, kjer so skozi stoletja gamsji mir občasno zmotili korajžni Ložani z različnimi nameni in potrebami, ko so sledili gamsjim stečinam do samega vršnega grebena.
Temačna severna stena je čakala vse do leta 1984, ko so mladi, trenirani plezalci iz postojnskega konca dokazali, iz kakšnega testa so.
Kljub temu, da je nivo preplezljivega danes precej višji in oprema veliko boljša, se v severni steni tega ne opazi, še vedno ostaja ena zahtevnejših skalnih sten v naših gorah, kjer so obiski zelo redki.
Dostop: Za smeri v severni steni (1 in 2):
Iz Loga pod Mangartom, po makadamski cesti skozi dolino Loške Koritnice do rampe (P) pred železnim mostom (okrog 2 km - možnost parkiranja) - pozimi se običajno pusti avto pri elektrarni (okrog 800 metrov z glavne ceste). Naprej po makadamski poti do mesta, kjer na desni strani zagledamo severno steno Votlega vrha. Ko pri široki suhi strugi zagledamo na desni strani globoko grapo (Veliki žleb), ki vodi pod mogočno severno steno Votlega vrha, ji sledimo, okrog 1 do 1.5 h.
Sestop:
Z Votlega vrha v škrbino in naprej po izpostavljenem svetu na Morež, od koder je prvi del sestopa zahtevnejši (odvisno od letnega časa, razmer in kje smer konča). Od tu lahko po dolinici Razór v smeri proti Prevalu in v območju poletne poti preko Bale v Bavšici, okrog 3 h. Lahko tudi iskajoč logične prehode navzdol proti Bali in naprej v Bavšico.
Viri:
Arhiv urednika, arhiv Alpi Giulie in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Andrej Likar, Bojan Kurinčič, Darko Podgornik, Dejan Koren, Franc Malešič, Franci Savenc, Jože Makuc, Matic Obid, Milan Velikonja, Milivoj Bučan, Paolo Pezzolato, Romano Marka-Lukež, Tadej Golob, Tomo Kašca, Tone Škarja, Zlatko Koren…
Uredil: Peter Podgornik
