Stene: Severna stena, Slapovi pod Bavhom
Opis gore:
Divja in mračna severna stena Bavha je bila med plezalci še pred tremi desetletji neraziskano področje in večini neznana.
Gotovo so jo poznali lovci in gonjači, saj je predel pod njo idealno področje za divjad. Prav oni so levo ob skalni steni v strmih poraščenih vesinah Plešivca po gamsjih stečinah prvi poiskali prehod na greben.
Leta 1984 sta takrat mlada in avantur željna plezalca (Edo Kozorog in Igor Škamperle) steni snela tančico in odprla plezalno zgodovino le-te.
Deset let pozneje sta Gregor Kresal in Miha Kajzelj dodala še težjo novo smer po centralnem delu stene.
Z nastopom ledene dobe so bile splezane še tri zahtevne zimske smeri, od katerih gotovo izstopa smer Nekoč so bili bojevniki (Štefan Mlinarič in Tadej Golob). Vseh pet smeri je delo vrhunskih plezalcev, poleg dobre psihofizične pripravljenih plezalcev zahtevajo tudi ostale odlike plezalcev velikih sten.
Med pristopom pod steno Bavha se oko ustavi na navpični rjavi steni, ki tvori podnožje severne stene Bavha, imenovani Čljovc (čelo). Poleti je to povečini mokra skalna pregrada, v pravi zimi pa se spremeni v ledno pregrado, ovešeno s navpičnimi lednimi svečami in zavesami. Slapovi so visoki in zelo zahtevni, primeren cilj le za najbolj izkušene.