Smeri: 1 Grapa/greben (lažje plezanje – odvisno od razmer), 2 Mož na kocki (VI+/VI), 3 Animal triste (VII-/VI), 4 Špeh na kruhu (VII-/VI), 5 Leva Postojnska (V/IV), 6 Desna Postojnska (V), 6a Zgornja varianta Desne Postojnske (V+/IV-III), 7 Lisjakova (V/IV), 8 Ta sitna (V/IV), 9 Normalni pristop (I-II ( lažje plezanje), 10 Cerkljanska smer ( III+/M5), 11 Eremit ( 6a/6b (6a obv.))
Opis: Večina smeri v preko tristo-petdeset metrov visoki in dokaj strmi severozahodni steni je zahtevnih, kamenina je raznolika (od zelo dobre do zelo krušljive), opremljenost smeri je večinoma skromna. Stena je verjetno zaradi oddaljenosti in mogočnejših sosedov dolgo čakala na resne obiskovalce, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja le našli pot do nje.
Dobro pripravljeni mladeniči iz postojnskega konca so v srednjem delu stene splezali dve naravni liniji, ki jih ponavljavci ocenjujejo za »glih namalo težje«.
Trden pečat je tu pustil Tadej Golob, ki ga je več kot očaral svet nad Loško Koritnico, kar bodo obiskovalci spleta lahko opazili v prispevkih o vrhovih v mogočni Loški steni.
Dodano september 2022: Na južni strani Kotove špice dominira Špica v Planji, blizu katere se na prevalu Kotovo sedlo zaključuje veriga Ponc.
Njena SZ in Z stena sta privabile plezalce veliko let kasneje, kot mogočnejša Kotova špica. Prvi znan vzpon sta preko te strani gore pozimi leta 2020 opravila plezalca s Cerknega, poleti 2022 pa sta splezala novo, moderno večraztežajno smer Maja Krajnik in Uroš Rupar.
Dostop:
Iz Loga pod Mangartom po dolini Loške Koritnice do konca kolovozne poti in naprej po markirani planinski stezi do razcepa. Sledimo stezi, ki pelje levo mimo lovske koče (možnost prenočitve na podstrešju) proti zatrepu doline (V Koncu), kjer se steza pod severozahodno steno Kotove špice spet razcepi. Po melišču do pod stene, iz doline okrog 2.5 do 3 h.
Levi krak steze pelje naprej proti Malemu Koritniškemu Mangartu in bivaku Tarvisio/Trbiški bivak, ki stoji na škrbini Rob nad Zagačami (2150 m), med masivoma Mangarta in Vevnice. Bivak je dobro izhodišče za plezanje v severozahodni steni Kotove špice.
Steza, ki se V Koncu odcepi desno, pelje proti Kotovemu sedlu, Jalovcu, Tamarju…V amfiteatru pod Jalovcem se znajdeš pod špičasto steno – Špica v Planji, do katere se zadnjih sto metrov vzpneš po melišču, čas dostopa okrog 2.5 h.
Sestop:
a) Z vrha Kotove Špice lahko sestopamo navzdol po grebenu v sedlo (prvo sedlo proti severu), med V Koncu špico in Kotovo špico. Od tu navzdol (grapa, skoki, drn) po slabo vidnih ostankih mulatiere proti Robu nad Zagačami, zahtevno. Tam kjer pridemo ven iz strmejšega dela lahko nadaljujemo po grapi pod samo steno na izhodišče plezanja (območje smeri št. 1). Celoten sestop do Loga pod Mangartom okrog 3.5h.
b) Možno je tudi sestopati po smeri (Normalni pristop, št. 9) v južni steni in naprej proti Kotovem sedlo, od koder lahko gremo po markirani stezi v Loško Koritnico ali Tamar, okrog 3.5 do 4 h.
Tisti, ki so vešči plezanja navzdol lahko sestopajo brez varovanja v območju omenjene smeri (izpostavljeno), za ostale pa je poskrbljeno z urejenimi sidrišči za spuste (3 x 30 metrov), prvo sidrišče je približno 10 metrov desno od vrha. V spodnjem delu pa na izpostavljenih mestih tiči v steni kakšen klin.
c) Z vrha Špica v Planji (2198m - mejni kamen 3/16) lahko sestopiš v 10-tih minutah do Kotovega sedla; od tam pa zavisi kje je izhodišče pristopa … glej dostop, zemljevid …
Opombe: Prenovljeno: september 2022
Viri:
Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Blaž Stres, Darko Podgornik, Franci Savenc, Gregor Blažič, Gregor Kristan, Jože Mihelič, Igor Zlodej, Janez Rupar, Miranda Ortar, Štefan Mlinarič, Tadej Golob, Tomaž Kašca, Uroš Rupar, Vladimir Habjan, Zlatko Koren…
Uredil: Peter Podgornik