SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Smeri: 9 Normalni pristop (I-II (lažje plezanje), 10 Prečenje stene (IV/III), 11 Direktna smer (V/IV), 12 Smer Juvan/Šteblaj , 13 Kalteneggerjev kamin (III), 14 Jeseniška smer (V/IV+), 14a Kaminska varianta (V)
Opis:
Južna stena nad Kotovim sedlom ponuja malo krajše smeri različnih težav, do katerih je najlažje priti iz Tamarja. Sončna lega dopušča plezanje pozno v jesen, dodatna prednost je bližina bivaka. Dobra kombinacija je plezanje ene od smeri v južni steni, nadaljevanje po grebenu proti V Koncu špici in sestop po eni od lažjih smeri na izhodiščno točko.
Dostop:
a) Iz Tamarja po markirani poti na Kotovo sedlo, okrog 3 h.
b) Iz Tamarja po markirani poti proti Kotovem sedlu, desno po strmi travnati gredini na Mali kot in po razbitih podih na Kotovo sedlo, okrog 3 h.
c) Iz Loga pod Mangartom skozi Loško Koritnico in naprej po markirani poti za Kotovo sedlo, okrog 4 h.
Sestop:
a) Večina obiskovalcev Kotove špice sestopa po smeri Normalni pristop (št. 9) v južni steni.
Tisti, ki so vešči plezanja navzdol lahko sestopajo brez varovanja v območju omenjene smeri (izpostavljeno), za ostale pa je poskrbljeno z urejenimi sidrišči za spuste (3 x 30 metrov), prvo sidrišče je približno 10 metrov desno od vrha. V spodnjem delu pa na izpostavljenih mestih tiči v steni kakšen klin.
b) S Kotove špice lahko sestopamo tudi po grebenu proti severu do škrbine med Kotovo špico in V Koncu špico, tu naletimo na ostanke stare poti – mulatiere, po kateri sestopamo (izpostavljeno) na Koritniško stran proti Trbiškemu bivaku na Robu nad Zagačami, do stika s prečno markirano potjo Mangart – Kotovo sedlo (glej opis smeri št. 1 v severozahodni steni Kotove špice).
Viri:
Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Franci Savenc, Gregor Blažič, Jože Mihelič, Igor Zlodej, Janez Rupar, Miranda Ortar, Štefan Mlinarič, Tadej Golob, Tomaž Kašca, Vladimir Habjan, Zlatko Koren…
Uredil: Peter Podgornik
