Smeri: 1 Ozebnik (40°), 2 Vzhodna smer (II-/I), 3 Levi direkt (V+), 4 Hornova smer (IV/III), 4 a Vstopna varianta (III/II), 4 b Izstopna varianta Čop-Potočnik (???), 4 c Izstopna varianta Debelak-Guerra-Tominšek (???), 5 SV Raz (VI+/IV do V+), 5 a Comicijev raz (V+), 6 Direktna smer (V), 6 a Varijanta Direktne smeri (???), 7 Dan brez noči (VII/VI do VII-), 8 Poljska smer (VI A1), 9 Direktna na Kegljišče ( IV+ / IV)
Opis: Predstavlja predel stene od vrha ozkega Ozebnika do SV raza Jalovca, ki loči vzhodno od severne stene. Na začetku dvajsetega stoletja je bilo konec obdobja, ko so plezalci v družbi zvestih domačih poznavalcev in vodnikov iskali prehode po grapah, grebenih in lažje prehodnih stenah. Hornova smer in kasneje smer Ogrin-Omerza z nekaj variantami pomenita gotovo neke vrste mejnik v razvoju alpinizma, ko je plezanje v strmih stenah šele dobivalo na veljavi. S temi vzponi se je postopoma začela v steni nad Tamarjem doba iskanja zmerom zahtevnejših prehodov proti vrhu Jalovca. V tej igri so nastopali številni vidni plezalci tistega časa.
Dostop: Pod SV steno Jalovca je najkrajši dostop po markirani stezi, ki vodi iz Tamarja skozi Mali Kot na Jalovec. Malo pod najnižjim delom stene Jalovca se nadaljuje z pristopom levo pod vzhodno steno (spodnji del Ozebnika) ali desno ob severni steni. Čas pristopa je odvisen od tega v katerem delu stene je smer in od podlage (mel ali sneg), od 2 do 2.5 h.
Opozorilo: Cesta Rateče - Tamar je prevozna le do velikega parkirišča nasproti planiških skakalnic. Od tu je do Doma v Tamarju približno 4 kilometre markirane steze ali pa makadamske ceste, ki se vije skozi smrekov gozd, okrog 1 h hoje.
Sestop: Ko plezamo v steni nad Tamarjem je običajno izhodišče iz istoimenske doline. Z vrha do katerega nas običajno po končanem plezanju čaka še lažji vzpon (okrog 1h) po vršnem delu gore (Streha Jalovca) nas v Tamar vodijo različne poti;
a) Markirana pot vodi z vrha v mejah južnega grebena in po vzhodnem pobočju do Jezerc (vrh Loškega žleba, križišče markiranih poti) okrog 2392 metrov visoko. Od tu lahko preko strmega pobočja Goličice dosežemo Jalovško škrbino (okrog 2117 m) in nadaljujemo sestop proti Tamarju, okrog 3 h (z Jalovške škrbine je mogoč sestop tudi v Trento ali proti prelazu Vršič).
a1) Z območja Jezerc lahko sestopamo skozi zahtevnejši Ozebnik (priporočljivo čelada, cepin, dereze …) vse do stika steze, ki ji sledimo v Tamar, okrog 2.5 h. Ta del sestopa je v toplih mesecih zaradi padajočega kamenja z vršnega dela gore lahko zelo nevaren.
a2) Z Jezerc je mogoč sestop tudi proti Zavetišču pod Špičkom in navzdol v Trento, Bavšico ali Loško Koritnico. Od 3 do 6 h.
b) Po markirani stezi po in v območju SZ grebena proti Kotovemu sedlu 2134 metrov visoko (najbolj varna možnost sestopa). Od tu lahko po dveh stezah v Tamar, z vrha okrog 3 do 3.5 h.
b1) S Kotovega sedla lahko po zahtevni označeni stezi v Loško Koritnico, vsaj 3 h.
Opombe: Uporabnike spletišča opozarjam, da je zaradi včasih nejasnih vrisov smeri v obstoječe črno-bele fotografije vprašljiv potek le-teh. Določeni vrisi so napravljeni iz skromnih opisov, skic in pripovedi plezalcev, zato so nekateri vrisi smeri zgolj informativnega značaja.
Mogoče je ob tako bogati zgodovini plezanja v stenah Jalovca kakšna smer izpadla iz seznama. Če je temu tako, je zato, ker je nisem nikjer zasledil. Vesel bom vseh novih informacij, dopolnil in popravkov, kar bo prispevek o Jalovcu še obagatilo.
Iskrena zahvala vsem generacijam plezalcev in drigim, ki ste mi pomagali z dragocenimi podatki.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov so sodelovali; Aleksandar Aničin, Andrej Terčelj, Benjamin Ravnik, Boris Krivic-Boro, Bojan Pollak-Bojč, Boris Sedej, Boris Štupar, Danica Pajer/Blažina, Dušica Zlobec/Kunaver, France Zupan, Franci Mrak, Franci Savenc, Franček Knez, Ivan Menard, Iztok Tomazin, Janez Dovžan, Janez Gradišar, Janez Kosec, Jože Rožič, Jure Jeršin, Marjan Kovač, Marcin Baniowski, Mariusz Biedrzycki, Marko Belingar, Marko Kern, Michał Jagiełło, Miha Kajzelj, Miha Peternel, Milan Velikonja, Matjaž Ferjančič, Rado Kočevar, Rok Kovač, Sandi Blažina, Silvo Karo, Slavko Frantar-Čopk, Tomo Česen, Urban Bolta, Vanja Matijevec, Zvonko Kravanja …
Uredil: Peter Podgornik