SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Stene v Kaninsko - Možniškem robu   :: Prišnja gora (Prišna glava), 1946 m   foto :: Peter Podgornik

Stene v Kaninsko - Možniškem robu   :: Prišnja gora (Prišna glava), 1946 m foto :: Peter Podgornik in Bojan Kurinčič

Smeri: 7a Bogovi pekla (V/5; M5+), 8 Vidimo se v peklu (VII/VI+), 9 Klic divjine (VI), 9a Varianta Podgornik/Rejc (VII/VI), 10 Ledene rože (VII+), 11 Sanjavi zvezdni prah (VII/VI), 12 Ne joči Peter (VII-/VI+), 13 Gamsje steze (55°)

Opis: Prišja gora (Prišna glava) stoji v predelu kjer se Kaninsko – Možniški rob spusti pod dva tisoč metrov nadmorske višine. Če je stena Velikega vrha najmogočnejša v Možnici, je gotovo severna stena Prišnje gore najstrmejša skalna stena tu naokrog. Lahkih smeri tu ni, so le zahtevne linije, katerih se običajno lotijo plezalci, željni velikih pustolovščin.
Z bratom Pavletom sva leta 1980 poskusila srečo v grapasti razčlembi levo od velikega rdečega odloma. Pozno jesenski dan nama je dal vedeti, da še ni pravi čas za to steno. Še velikokrat sem pozneje med plezanjem v južni steni Jerebice potoval z očmi po tej steni in izbiral najlepšo linijo. Klic divjine me je končno zvabil v njena nedra, skupaj z soplezalcem Jankom Humarjem sva ga pristno doživela in s tem odkrila tančico nepristopnosti.
Gotovo gre posebno mesto med plezalci v tej steni Bojanu Počkarju in Mihi Kajzelju, ki sta skupaj ali v družbi z drugimi soplezalcev doživela tu še večje pustolovščine.
Posebno mesto med plezalci zadnje generacije, ki je preplezala nove smeri v celotnem ostenju pa si vsekakor zasluži Blaž Stres, ki je bil gonilna sila le-teh.  

Dostop: Po novem stoji (okrog 1,5 km naprej od glavne ceste) na poti v Možnico zaklenjena rampa z jasnim znakom, ki pove vse. Ker je tam zelo malo prostora za parkirati je pametneje, da se pusti vozilo na gruščnatem parkirišču (599 m) ob odcepu iz glavne ceste (Bovec – Predel).
Sledimo makadamski cesti po in ob kateri je speljana markirana pot, ki pelje na Jerebico. Po cesti do konca in naprej po stezi skozi dolino, na križišču poti (desno Jerebica) sledimo levi stezi, ki pelje skozi Korita na sedlo Čez Brežič. Ko smo v vpadnici izbrane smeri, zavijemo levo po najprimernejšem terenu pod steno, okrog 2.5 do 3 h.

Sestop:
Tik za robom stene je prečna markirana pot (glej karto), levo Veliki vrh, desno proti Črnelskim špicam, Kaninu…
- Običajno sestopajo plezalci po brezpotju čez južna pobočjih, kjer naletiš na markirano pot, ki pelje mimo planine Goričice proti Bovcu, okrog 2.5 do 3 h.
– Mogoč je tudi sestop v Možnici, ki pa je gotovo težji. Zahteva lepo vreme in primerne izkušnje gibanja po brezpotju. Poteka s sedla med Malo Črnelsko špico in Vrh Ribežnov, sledi slabim ostankom poti, gredinam in razdrapanemu svetu vse do stika s stezo skozi Korita, vsaj 3 h.

Viri: Arhiv urednika, obstoječa vodniška literatura in arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra – domoznanski oddelek.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Andrej Fratnik, Blaž Stres, Darko Podgornik, Davorin Bastjančič, Dean Kovač, Dragan Grce, Dragan Markovič, Franci Savenc, Iztok Ipavec, Igor Skočir, Igor Zlodij, Lado Mrakič, Marko Gasparič, Marko Humar, Marko Kern, Miha Kajzelj, Milan Velikonja, Paolo Pezolatto, Peter Mežnar, Robert Rot, Romano Marka - Lukež, Simon Markočič, Štefan Mlinarič, Tomaž Kašca, Tone Škarja, Vladimir Habjan, Zlatko Koren….

Uredil: Peter Podgornik