SMERI V PRIMORSKIH STENAH
V zavetju Škednjev
Mali Škedenj (2114 m)
stene: Severovzhodna stenasmeri: 1 Južni greben (IV/III) 2 Leva smer ( M5) 3 Lojtrca (VI) 4 NNNP (VI-) 4 a Izstopna varianta NNNP (VI+/IV-V) 5 Gondola (VII-) 6 Kragljeva smer (VI) 7 Vzhodna smer (V+/III-IV) 8 Skozi tri luknje (V-/IV) 8a Mir na Kaninu ( M4+) 9 Rebro bolečin (V/II-IV) 10 Vlastina smer (V) 11 Leva sestopna 12 Rampa (V+/III) 13 Jamarska smer (IV/III) 14 Mezinček (III-) 15 Skozi preduh (V+/IV) 16 Desna sestopna (III/II) 17 Greben (I-III) 18 Pozabljeno kladivo (V/IV) 19 Leva smučarska (50°) 20 Desna smučarska (50°)
zemljevid:
Smeri: 1 Južni greben (IV/III), 2 Leva smer ( M5), 3 Lojtrca (VI), 4 NNNP (VI-), 4 a Izstopna varianta NNNP (VI+/IV-V), 5 Gondola (VII-), 6 Kragljeva smer (VI), 7 Vzhodna smer (V+/III-IV), 8 Skozi tri luknje (V-/IV), 8a Mir na Kaninu ( M4+), 9 Rebro bolečin (V/II-IV), 10 Vlastina smer (V), 11 Leva sestopna , 12 Rampa (V+/III), 13 Jamarska smer (IV/III), 14 Mezinček (III-), 15 Skozi preduh (V+/IV), 16 Desna sestopna (III/II), 17 Greben (I-III), 18 Pozabljeno kladivo (V/IV), 19 Leva smučarska (50°), 20 Desna smučarska (50°)
Opis: Čeprav Mali Škedenj sodi ta nazobčan in v pode vrinjen greben med največjega od kaninskih skalnih osamelcev. Med tistega z več vrhovi, najširšo, najvišjo steno in največ smermi. Okrog sedemsto metrov dolg in oster vršni greben se na koncu spušča strmo v dolino in ugasne nekje v rušju.
Stena obrnjena proti severovzhodu deluje že bolj alpsko, manj zeleno kot njena sestra na drugi, sončni strani grebena. Navpični stebri in strme gredine stojijo naproti našemu najvišjemu smučarskemu središču, vmes so razdrapani podi z zahrbtnimi brezni, ki so še kako nevarna za smučarje svobodnjake.
Kdaj so na njem preganjali gamse in drobnico Bovčani naj ostane skrivnost, plezalci so ga uradno vzeli v zakup v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tedaj udarna Drežniška naveza Alojz Fon - Huljo in Silvo Kragelj – Blajšč je že s prvo smerjo odkrila tančico najmarkantnejšega stebra, ki krasi spodnji, najvišji del stene. Generacija mlajših (Davorin Žagar, Vlado Zoran Skubin …) je konec sedemdesetih poskrbela za mrežo novih smeri vseh težav v celotni steni.
Lesena baraka na položnem - gornjem delu grebena ponuja skromno zavetje v žal razpadajočem stanju. Nekoč je služila za potrebe delavcev, kasneje plezalcev, danes vsem … v opomin na minljivost.
Dostop: . Z gondolsko žičnico do postaje C, od tam po melišču-brezpotju pod steno, čas odvisen od vstopa v smer, okrog 15 do 45 minut.
. Za smeri v desnem, višjem delu stene je bolje z žičnico do končne postaje na Prestreljeniških podih, od tam po smučišču navzdol in previdno čez razdrapane pode pod steno.
Sestop: Po ostrem in izpostavljenem grebenu proti severozahodu, do lažjega terena v neposredni bližini postaje žičnice na Prestreljeniških podih.
Mogoč je povratek pod steno po Sestopni smeri v zgornjem-desnem delu stene (III/II, 100 m).
Opombe:
Dodano 30.12.2023; zadnji vnos smer št. 8a
Ime smeri »Mir na Kaninu« nas vrača petdeset let nazaj, ko je začela obratovat Kaninska žičnica, ki je bila pol stoletja blagoslov za smučarje in včasih moteča za plezalce.
Sedaj je le spomin na eno id drugo…
Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura.
Pri zbiranju podatkov o Kaninskih gorah so pomagali: Aljaž Tratnik, Darko Podgornik, Davor Velikanje, Davorin Bastjančič, Davorin Žagar, Edo Kozorog, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Zlodej, Janez Gradišar, Janko Humar, Jan Maček, Jelko Flajs, Jernej Arčon, Jože Rakušček – Cerkovnik, Jože Šerbec, Jure Črnic, Lado Mrakič, Lidija Koren, Marjetka Rakušček, Marko Belingar, Marko Berginc, Milan Černilogar, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Pavlo Pezzolato, Robi Rot, Rok Stubelj, Sebastjan Domenih, Tomaž Jereb, Tone Črv, Vlado Zoran Skubin, Zlatko Koren …
Uredil: Peter Podgornik
