Smeri: 1 Presenečenje (VI/V), 2 Kaminska (V+/V), 3 Panonska ( VI-)
Opis: Stran od ostalih Škednjev in v bližini Bab stojita Mali in Veliki Babanski Škedenj. Pod njimi poteka mimo ostankov Planine Baban markirana pot iz Žage, ki vodi na Kaninske gore in čez škrbino Med Baban proti Reziji. Ostanki starih poti pa vodijo čez sam vrh V. Babanskega Škednja (2117 m) in mimo kratke, strme stene M. Babanskega Škednja (1963 m), katerega vrh je v nekaterih naših zemljevidih napačno vrisan.
Po znanih podatkih premore severna stena V.B. Škednja tri smeri.
Prvi dve sta delo Alojza Fona – Hulja in Jožeta Šerbeca, ki je bil takrat Huljev plezalni vajenec. Tretjo smer je Huljo zmogel tri leta pozneje ob pomoči nežnejšega spola.
Huljo je področje Kanina nad Žago poznal dokaj dobro, tam je nekaj časa preživel kot gozni delavec. Poleg sekire, motorke in cempina je imel na različnih lokacijah skritih tudi nekaj Karabin (italijanska vojaška puška), ki so mu delale družbo v prostem času preživetem med srnjaki in gamsi ... božec.
Kmalu po prvih plezalnih smereh v severni steni je Marko Berginc iz Žage poskrbel, da je južna stran gore dobila dve smučarski smeri. Marko sodi med začetnike zahtevnih smučarskih spustov na sončni strani Kaninskih gora.
Dostop: Iz Bovca po cesti mimo B postaje kaninske žičnice in naprej do križišča makadamskih cest. Po levi cesti še okrog 400 metrov, do parkirišča na ovinku v Gozdecu. Nadaljujemo po markirani stezi, ki vodi najprej po gozdu ob strmi steni Velikega Škednja, višje pa mimo ostankov stare, pogorele kaninske koče in naprej proti jugozahodnim Kaninskim goram.
Okrog dvajsetih minutah hoje nad parkiriščem zavije edina vidna steza-mulatjera levo z markirane poti. Najprej vodi po gozdu, potem po odprtem pobočju nad Kopo in ob slemenu Ruše do pod sten Babanskih Škednjev, okrog 2 h.
Sestop: Steza sestopa pelje naprej čez sam vrh V. B. Škednja. Z vrha slediš stezi do vznožja obeh Škednjev, sestop nadaljuješ po stezi dostopa v smeri jugovzhod (proti Bovcu). Do parkirišča okrog 1.5 h.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov o Kaninskih gorah so pomagali: Aljaž Tratnik, Darko Podgornik, Davor Velikanje, Davorin Bastjančič, Davorin Žagar, Edo Kozorog, Georgij Hvala, Gorazd Gorišek, Igor Zlodej, Janez Gradišar, Janko Humar, Jan Maček, Jelko Flajs, Jernej Arčon, Jože Rakušček – Cerkovnik, Jože Šerbec, Jure Črnic, Lado Mrakič, Lidija Koren, Marjetka Rakušček, Marko Belingar, Marko Berginc, Milan Černilogar, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Pavlo Pezzolato, Robi Rot, Rok Stubelj, Sebastjan Domenih, Tomaž Jereb, Tone Črv, Vlado Zoran Skubin, Zlatko Koren …
Uredil: Peter Podgornik